Zaradi električnih skirojev je vsako leto več poškodb

V središču Kranja se je prejšnji teden zgodila velika sprememba. Prešernova ulica, osrednja ulica starega mestnega jedra, je zaprta za kakršenkoli promet. Po njej se bo lahko samo še hodilo – vožnja s kolesi, pa tudi z električnimi skiroji, je prepovedana, vozniki bodo morali s svojih vozil sestopiti in iti peš, če se bodo želeli gibati po njej. Promet bo še vedno potekal po drugih ulicah v središču mesta. Zdi se, da je ukrep kranjske občine še posebej namenjen preprečevanju vožnje z električnimi skiroji, ki z vidika prometne varnosti iz leta v leto postajajo večji problem.

Policija je leta 2024 pri voznikih električnih skirojev ugotovila 929 kršitev cestnoprometnih predpisov, v prvi polovici letošnjega leta pa 495 – v istem obdobju lani je zabeležila 403 kršitve. Najpogosteje so povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, vožnjo pod vplivom alkohola in neuporabo čelade. »V prvi polovici letošnjega leta se je v prometnih nesrečah huje poškodovalo 20 voznikov e-skirojev (lani v istem obdobju 13), lažje pa 73 voznikov e-skirojev, lani 80. Več kot polovica jih ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna«, je povedala Saša Jevšnik Kafol, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost v prometu, v izjavi za javnost pred slabim mesecem dni.

Skrb zbujajoča je tudi starostna sestava tistih, ki se na električnih skirojih poškodujejo, velik del jih je mlajših od 18 let. Zakon o voznikih električne skiroje, ki ne presegajo hitrosti 25 kilometrov na uro, obravnava enako kot moped, vozijo ga lahko osebe, starejše od 14 let, s kolesarsko izkaznico pa ga lahko vozijo že otroci od 12. leta. V Sloveniji na srečo v zadnjih dveh letih ni bilo smrtnih žrtev, povezanih z nesrečami z električnimi skiroji, poškodb pa je vedno več – število huje telesno poškodovanih je naraslo za kar 29 odstotkov: s 30 leta 2023 na 42 v letu 2024.

Drugače pa je na Hrvaškem, kjer je v Novigradu maja letos umrl pešec, potem ko je vanj trčil voznik električnega skiroja. Nedavno pa se je med vožnjo z električnim skirojem hudo poškodoval trinajstletnik.

Glede na te primere doma in v tujini bi bilo smiselno razmisliti o dodatnih ukrepih. V že omenjeni izjavi za medije je Andrej Rajh, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, pojasnil, da električni skiroji po evropski zakonodaji ne veljajo za motorna vozila in jih ni mogoče registrirati, »saj nimajo unikatne identifikacijske številke. Ministrstvo podpira uvedbo obveznega zavarovanja e-skirojev in preučuje možnost njegove uvedbe skupaj z ostalimi pristojnimi resorji. Evropsko komisijo pa pozivamo k uvedbi enotne evropske ureditve, saj se z enakimi izzivi srečujejo vse države članice.« Pozval je še starše, naj otrokom ne kupujejo skirojev, ki lahko prekoračijo omejitev 25 kilometrov na uro, ter jim ne dovolijo, da postanejo udeleženci v prometu, brez ustreznega znanja in čelade.