Pacifistični eksodus

Nedavno smo poročali o bojkotu letošnjih glasbenih festivalov, tudi številnih evropskih, ki jih je prevzelo ameriško investicijsko podjetje KKR, vojni dobičkar, ki z ogromnimi zneski omogoča vojne zločine izraelskih napadalcev nad Palestinci. A to še zdaleč ni edina skrb zbujajoča finančna vez med glasbeno industrijo in orožarsko panogo, ki je te dni boleč trn v peti pacifističnim glasbenikom in njihovim somišljenikom. V eno osupljivejših je vključen pretočni velikan Spotify: njegov izvršni direktor Daniel Ek je nedavno vložil 600 milijonov evrov v nemško orožarsko podjetje Helsing AI. Gre za razvijalca naprednih vojaških brezpilotnih letalnikov in sistemov umetne inteligence, ki poganjajo nadzorne in vojaške sisteme jutrišnjega dne. Številni glasbeniki so zato z vodilne pretočne platforme za poslušanje glasbe začeli umikati svoje celotne opuse.

V službi demokracije

Razvoj distopičnega avtonomnega orožja in nadzornih sistemov, podkrepljenih z umetno inteligenco, je v polnem razmahu. Za tekmo v oboroževanju z umetno inteligenco se je začel uporabljati celo izraz »oppenheimerski trenutek«. Pri tem se na tako imenovanega očeta atomske bombe, ki je v zavest splošne javnosti predlani ponovno vstopil s filmsko uspešnico Christopherja Nolana, sklicujejo tisti, ki v avtonomnem orožju prihodnosti prepoznavajo enako resno ali celo hujšo grožnjo, kot je tradicionalno orožje za množično uničevanje.

Helsing AI, katerega vrednost je ocenjena na dobrih 12 milijard evrov, je v Evropi prevzel taktirko nad orožarji, ki razvijajo morilske robote: pod krinko »podjetja v službi varovanja demokracije« razvija programsko opremo za uporabo umetne inteligence na bojiščih. Nedavno se je pri razvijanju programske opreme osredotočil na razvoj avtonomnih napadalnih letalnikov, umetnointeligenčnih sistemov za daljinsko upravljanje brezpilotnih letal in avtonomnih izvidniških podmornic.

Javno podobo si seveda lošči z vztrajnim poudarjanjem, da je na pravi strani zgodovine, da proizvaja orožje za pravičneže in njihove zaveznike – da je v službi demokracije, da je njegovo poslanstvo obramba Evrope in njenih vrednot. Med drugim je oborožitev ukrajinske vojske obogatil z velikansko floto deset tisoč napadalnih letalnikov. V piarovskih izjavah je prisegel, da orožja nikdar ne bo prodajal avtokratskim državam. A to, kdo je zlikovec in kdo pravičnež, katera država je avtokratska in katera ne, je skoraj vselej dvoumno in predmet razprave – in kakorkoli zadevo obrnemo, je končni učinek Helsingovih prizadevanj služenje ogromnih zneskov s pobijanjem vojakov in civilistov.

Med uglednejšimi glasbenimi imeni, ki so se uprla neetičnemu poslovnemu ravnanju izvršnega direktorja Spotifya Daniela Eka, so King Gizzard & the Lizard Wizard, Deerhoof in Xiu Xiu.

Tudi izvršni direktor Spotifya Daniel Ek, ki je v podjetje Helsing AI v zadnjih treh letih vložil že toliko denarja, da si je te dni zagotovil tudi sedež v njegovem odboru, si v javnosti vest lajša s trditvami, kot je ta, da »verjamem, da bo mojo naložbo marsikdo kritiziral. Naj jo, to me ne skrbi. Delam, kar se mi zdi prav, in stoodstotno verjamem, da je to najboljše za Evropo.«

Vse se da, če se hoče

Spotify z Danielom Ekom na čelu je bil že doslej ultimativni zlodej glasbene industrije: je učbeniški primer grabežljive kapitalistične entitete, ki nima nikakršnega posluha za kulturno in socialno odgovornost in neizmerno bogastvo kopiči predvsem z izkoriščanjem glasbenikov, saj jim za pretoke avtorskih del izplačuje nesramno nizke honorarje – za vsako predvajanje le nekaj borih tisočink evra. Naj opozorimo, da se je Daniel Ek, ki sedi na več kot osmih milijardah evrov, na očitke o preslabem plačevanju glasbenikov odzval s topoglavim odgovorom, da je težava pravzaprav v njihovi lenobi in neproduktivnosti: »Ne morejo glasbe snemati zgolj vsaka tri do štiri leta in pričakovati, da bo to dovolj.«

A ker gre za vodilno pretočno platformo, ki se lahko pobaha s kar 678 milijoni mesečno aktivnih uporabnikov – od tega jih 268 milijonov plačuje mesečno naročnino –, so glasbeniki skorajda prisiljeni privoliti v njene krivične pogoje, saj bi z odsotnostjo na platformi žrtvovali precej vidnosti v sodobnem glasbenem ekosistemu. V preteklosti so številni glasbeniki, tudi velikani, kakršna sta Taylor Swift in Radiohead, v protest proti Spotifyevemu krivičnemu modelu s platforme umaknili svojo glasbo. To sta leta 2022 storila tudi Joni Mitchell in Neil Young, njun razlog za bojkot pa je bila večstomilijonska kupčija, ki jo je Spotify sklenil z razvpitim podkasterjem Joejem Roganom. A ti umiki s platforme so bili le začasni: komercialni pritiski (predvsem založb velikank, ki si lastijo zajetne dele avtorskih pravic njihovih del) so dirigirali prilagoditev realnosti trga, kjer je prisotnost na Spotifyu skorajda ključna za poslovni uspeh.

A po oznanitvi, da je Daniel Ek nemškim inovatorjem na področju algoritemskega vojskovanja namenil gromozansko finančno injekcijo, so začeli številni glasbeniki s čvrsto pacifistično hrbtenico pozivati k bojkotu platforme in so z nje tudi protestno umaknili svoje kataloge, pa čeprav to zanje pomeni znatno manj prihodka in se bodo morali odslej še bolj zanašati na žive nastope, saj so ti v krivičnih razmerah pretočne dobe tako rekoč edini vir zaslužka, kar še posebej velja za neodvisne izvajalce. Med uglednejšimi imeni, ki so se uprla neetičnim poslovnim praksam Daniela Eka, so sami stari znanci in ljubljenci Mladinine recenzentske rubrike Plošče, denimo avstralsko moštvo hiperproduktivnih virtuozov King Gizzard & the Lizard Wizard, artrockerska skupina Deerhoof iz San Francisca in losangeleški artpop dvojec Xiu Xiu.

Jebeš Spotify

Jamie Stewart, idejni vodja in frontman dvojca Xiu Xiu, je te dni v intervjuju z Anthonyjem Fantanom, samooklicanim »najdejavnejšim glasbenim piflarjem na internetu« in vodilnim glasbenim kritikom na platformi YouTube, povedal, da si pravzaprav že dolgo želi oditi s Spotifya, saj pretočna storitev znižuje vrednost glasbe in jo degradira v potrošno blago. Ta eksodus mu ni uspel zaradi nesoglasja založb, nedavni poslovni korak Daniela Eka pa je bil kaplja čez rob celo zanje, zato so se končno tudi založbe strinjale z umikom diskografije. Ta se sicer uresničuje počasi in postopoma, saj je bendov opus razpršen med številne založbe, a Stewart zagotavlja, da bo prisotnost dvojca na Spotifyu že kmalu preteklost. »Denar, ki so ga dobesedno pokradli skoraj vsakemu bendu na svetu, uporabljajo za pobijanje ljudi – seveda pa predvsem za to, da si lahko peščica belih milijarderjev napolni žepe,« se je o švedski korporaciji ostro izrazil Stewart. In nadaljeval: »Naš bojkot ne bo finančno prizadel Spotifya, a je pomemben z moralnega vidika: upamo, da bomo v vsaj nekaj naših poslušalcih zbudili zavedanje, koga podpirajo s plačevanjem mesečne naročnine.« Intervju je končal z mislijo, da je zanj »glasba sveta, zato nočem, da bi postala del vojaške industrije«.

Nekaj dni, preden je bojkot oznanil Xiu Xiu, je tudi zasedba Deerhoof s platforme odstranila dobršen del svoje diskografije. »Nočemo, da naša glasba pripomore k ubijanju. Nočemo, da je naš uspeh kakorkoli povezan z vojaško tehnologijo, ki jo poganja umetna inteligenca,« je povedala v izjavi za javnost. Člani benda Deerhoof so pretočnega velikana kritizirali tudi onkraj njegove vpletenosti v orožarsko industrijo: označili so ga za »splošno osovraženo in prevarantsko podjetje, ki pod krinko distribucije glasbe črpa naše podatke – za uporabnike je srhljiva, za izvajalce pa izkoriščevalska«. In dodali: »Glasba nima roka trajanja, digitalne sheme za hiter zaslužek pa so obsojene na propad.«

»Jebeš Spotify«
– King Gizzard & the Lizard Wizard

Bojkotu se je pred nekaj dnevi pridružil še sloviti avstralski bend King Gizzard & the Wizard Lizard, ena od diskografsko najplodnejših zasedb na sceni, ki je v 15 letih delovanja izdala že kar 27 (večidel odličnih in izjemno raznolikih) dolgometražnih plošč. Ker jih je izdala v lastni režiji, ni imela nikakršnih zapletov z založbami. Umik s platforme je naznanila z brezplačno izdajo zbirke demo posnetkov na platformi Bandcamp, ultimativnem zatočišču neodvisnih založb in glasbenih outsiderjev, utemeljila pa ga je z redkobesednim, a sila zgovornim motom: »Jebeš Spotify.« In kasneje dodala: »Pozdravljeni, prijatelji! Obvestilo za vse, ki še ne veste: Daniel Ek, izvršni direktor Spotifya, vlaga milijone v razvoj vojaških letalnikov, ki jih poganja umetna inteligenca. Pravkar smo umaknili svojo glasbo s platforme. Lahko skupaj pritisnemo na te tehnološke milijarderje, da začnejo ravnati bolj odgovorno? Pridružite se nam na kakšni drugi platformi.« Sporočilu je dodala simbol miru – emodži goloba miru, ki prinaša oljčno vejico.