Heidi Society

Heidi Reichinnek se je odločila, da mora biti na nalepki gola podgana in nobena druga žival. V predprostoru svoje poslanske pisarne se je sklonila bliže k računalniškemu zaslonu in ga ocenjujoče motrila.

Ravno se je bila vrnila z internega sestanka in ni imela veliko časa do naslednjega. Kljub temu si je vzela minutko za enega od sodelavcev, ki je predstavil več predlogov za novo nalepko z ljubkimi miškami in ježki. A Reichinnekova je ostala neizprosna: »Verjemite mi, da moramo uporabiti golo podgano.« Sedemintridesetletna zvezdnica TikToka in up nemške Levice odloča o vsaki malenkosti na reklamnih nalepkah.

Antifašmišem – nalepke je že krasila podoba ljubke miške z besedno igro, zdaj pa naj bi privržence oskrbeli z novim reklamnim gradivom. Politika kot pop – Reichinnekova noče ničesar prepustiti naključju. Na novih nalepkah naj bi bila poudarjena pozitivna telesna podoba, vsako bitje je lepo, celo gola podgana.

Sodelavec je prikimaval, nato je odšel iskat nove fotografije.

Heidi Society je prav tako besedna igra s high society; tako so se poimenovali sodelavci – vodja pisarne, referent, urednik družbenih omrežij – iz njene poslanske pisarne. To je skupina ljudi, ki pojav Heidi Reichinnek ohranja pri življenju.

Še pred dobrim letom so bili Levici šteti dnevi in imena Heidi Reichinnek zunaj levega balončka na TikToku ni poznal tako rekoč nihče. Z razkolom med Levico in nekdanjo ikono Sahro Wagenknecht so poslanci stranke v preteklem mandatu izgubili status poslanske skupine. Reichinnekova, ki je bila takrat najmlajša leva poslanka v nemškem parlamentu, je postala sopredsednica na novo oblikovane skupine, nato pa poleg vodje stranke Jana van Akna še prva kandidatka na parlamentarnih volitvah. Število sledilcev na TikToku se je hitro povečevalo, mladi so se zgrinjali na njene predvolilne nastope. Generacija Z, ki je odraščala s pametnimi telefoni, je želela političarko doživeti v živo. S presenetljivimi 8,8 odstotka glasov se je Levica vrnila v parlament in zdaj v njem sedi dvakrat toliko njenih poslancev kot prej, od tega je kar 46 poslancev od skupno 64 novincev.

Levica se je pobrala in deluje kot prerojena. V številnih raziskavah javnega mnenja ji pripisujejo vsaj desetodstotno podporo, s katero se približuje Zelenim. Tudi število članov zadnje mesece raste. Leta 2023 jih je imela le nekaj več kot 50 tisoč, od začetka leta se je članstvo na lepem podvojilo in skoraj šest desetin od današnjih 115 tisoč članov je mlajših od 35 let. Marsikdo vse to pripisuje Heidi.

Kot kažejo raziskave javnega mnenja, opravljene po volitvah, je 34 odstotkov volivk, mlajših od 25 let, glas namenilo Levici.

Februarja so namreč predvsem mlade ženske volile leve opcije. Kot kažejo raziskave javnega mnenja, opravljene po volitvah, je 34 odstotkov volivk, mlajših od 25 let, glas namenilo Levici.

Številne med njimi Reichinnekovi pošiljajo nalepke, zapestnice in plakate, ki so jih same oblikovale. Nekatere kvačkajo ljubke živalce, majhne želve, srčke in kljunaše. V pisarni se kopičijo škatle z artikli za privržence, med katerimi so tudi prisrčne plišaste igračke kot simbol bližine. Prostor zato spominja na zakulisje odra, na katerem nastopa priljubljena fantovska skupina.

Podpornice jo na spletu opevajo kot kraljico ali mater, njene objave veljajo za uvidevne, vljudne in feministične. Tudi v stranki skoraj ni slišati žal besede čeznjo. Poslanska skupina jo je pred kratkim s 94,8-odstotno večino potrdila za vodjo.

Wagenknechtova je preteklost in Reichinnekova že zdavnaj velja za novo ikono Levice. A za vsakim uspehom nazadnje tiči tudi vprašanje naslednjega dosežka. Številne mlade akademičarke so očitno na njeni strani, pa bi bilo mogoče s truščem in hruščem okoli Heidi privabiti še druge ciljne skupine in uspeti tudi pri tistih, ki se trenutno večinoma obračajo k Alternativi za Nemčijo? Bi ji lahko uspelo razbliniti pomisleke, ki jih imajo člani obeh krščanskih unij glede Levice in glede nje same? Kajti v Krščanskodemokratski uniji še vedno velja sklep o nezdružljivosti, ki izključuje koalicijo in podobne oblike sodelovanja z Alternativo za Nemčijo in Levico. A v resnici je bila unija že na dan kanclerjeve izvolitve odvisna od strinjanja Levice z drugim krogom. Zato se zdaj začenja vnovična razprava, ali bo CDU med tem mandatom spremenila odnos do Levice. Tej bi to koristilo, saj ji vendar ne more ugajati, da jo unija meče v isti koš z AfD. Bi Heidi Reichinnek lahko postala tudi graditeljica mostov?

Že zdaj je mogoče napovedati, da bo to zahtevna naloga, saj njen uspeh temelji predvsem na napadih na CDU in CSU. Ko je bila poslanska skupina teh dveh strank konec januarja v parlamentu za potrditev predloga o strožji priseljenski politiki pripravljena sprejeti tudi glasove Alternative za Nemčijo, je po glasovanju Reichinnekova stopila na govorniški oder in se razbesnela. »To ni naključna večina, saj ste jo načrtno pridobivali,« je očitala Friedrichu Merzu, ki je bil takrat še kandidat za kanclerja. »Raje se uprite fašizmu v državi,« je rohnela v mikrofon. In dodala: »Na barikade!«

Od začetka januarja do volitev je objavila 29 posnetkov s skupno 40 milijoni ogledov. Za primerjavo: 153 videov na profilu CDU je v istem obdobju doseglo le 19 milijonov gledalcev.

Posnetek njenega govora so neštetokrat delili na družbenih omrežjih. Kot so prešteli v Levici, ga je v petih dneh videlo skoraj 30 milijonov ljudi. V CDU in CSU so si poziv večinoma razlagali kot nesporen dokaz radikalnosti. Reichinnekovi se zdi smešno, da jo zato zdaj predstavljajo kot super radikalko, saj samo sebe vidi le kot klasično reformistko. Poziv k pohodu na barikade naj bi njene sledilce le opogumljal in ni bil poziv k prevratu. Kakorkoli že, večkrat se tako razvname in večinoma ima na piki člane ene od krščanskih unij. Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann si je v enem od njenih posnetkov prislužil vzdevek Lažemann, Merzu pa je očitala, da je, ker je milijonar, popolnoma izgubil stik z vsakdanjikom milijonov ljudi.

Konservativni gospodje so njeni najljubši politični nasprotniki, je dejala. Nekdo, kot je Merz, zakorači v nemško politiko kot kavboj in ne pomisli na ženske. Reichinnekova se zato vidi tudi kot zagovornica vseh neslišanih žensk in v njeni ekipi, tako imenovani Heidi Society, se ve, da se s provokativnimi posnetki dotakne mladih. Analiza Fundacije Friedricha Eberta je dejansko dokazala, da je imela kot kandidatka takoj za Olafom Scholzem največji domet. Od začetka januarja do volitev je objavila 29 posnetkov s skupno 40 milijoni ogledov. Za primerjavo: 153 videov na profilu CDU je v enakem obdobju doseglo le 19 milijonov gledalcev.

Poslanci unije seveda vedo, kaj Heidi Reichinnek objavlja na družbenih omrežjih, in tudi na tej podlagi sklepajo svoje – najverjetneje so ravno člani unije pred kratkim preprečili, da bi bila izvoljena v parlamentarni odbor za nadzor nad nemškimi obveščevalnimi službami, katerega seje potekajo v prostorih, zaščitenih pred prisluškovanjem. To bi bil naslednji ugledni položaj za to političarko, ki kot vodja poslanske skupine sicer skoraj nima časa za takšne odgovornosti in doslej tudi ni izstopala kot strokovnjakinja za varnost, vendar v njeni stranki pravijo, da bi položaj imel veliko simbolno vrednost: mlada ženska, ki je popolno nasprotje možem v oblekah in kravatah, se ne boji najzahtevnejših tem.

Steffen Bilger, prvi parlamentarni vodja poslanske skupine obeh unij, je pojasnil, zakaj kandidatura Reichinnekove ni bila prepričljiva: ne izpolnjuje osnovnih pogojev in predstavlja levo stranko, ki se nikoli ni verodostojno distancirala od levega ekstremizma, njena drža do antisemitizma pa je v najboljšem primeru ambivalentna. Tudi številnim drugim članom unije se Reichinnekova zdi radikalna in njene govore v parlamentu označujejo za pretirane. Levica naj bi bila ravno z njo vstopila v fazo radikalizacije, trdi vodja deželne poslanske skupine CSU Alexander Hoffman. Tudi novinarji konservativnih medijev so kritični do predsednice poslanske skupine. »Čudne tetovaže« na roki naj bi razkrivale njena politična prepričanja, so recimo napisali v spletni izdaji Focusa, založnik Welta Ulf Poschardt pa njej in njeni stranki očita fasado kot v zabaviščnem parku, in to s primesmi elementov Frakcije Rdeče armade, za čimer pa se vedno skrivata končni postaji gulag in razlastitev.

Na takšne napade se Reichinnekova redno odziva s svojimi posnetki in tako se pri njej politika spreminja v izmenjevanje udarcev. Gradnja mostov za zdaj ni njena disciplina, vsaj ne mostov do unije. Kaj pa do drugih, recimo do vzhodne Nemčije, kjer je Alternativa za Nemčijo marsikje že zdavnaj prehitela Levico?

Joachim Behrendt, član Levice iz Saške - Anhalta, meni, da bi njegova stranka to morala početi in se vnovič razgledati po vzhodnem delu države. Seveda je prav in lepo, da se zavzema za varstvo manjšin in feminizem, a konec koncev je odločilno to, ali imajo ljudje delo in ali je to pravično plačano. Tam, kjer živi Behrendt, je to vedno redkeje. Prihaja iz Obhausna, vasi s približno 2000 prebivalci, z lepo pristriženimi živimi mejami in kipci krtov pred vhodnimi vrati hiš. »Kdor živi tu, mu je lahko vseeno za ves svet,« se je pošalil.

Obhausen pa je tudi vas, v kateri je odraščala Reichinnekova, hči delavke v kemični tovarni in električarja. Njeno otroštvo je bilo značilno otroštvo vaškega otroka: vsak popoldan so se s prijatelji s kolesi vozili med žitnimi polji, spomladi so nabirali češnje in se poleti igrali zunaj. Behrendt je že od otroštva Reichinnekove družinski prijatelj in se je dobro spominja. »Heidi je bila zelo dejavna, že ko je bila otrok,« je pripovedoval.

Sam je bil že od združitve Nemčij dejaven v predhodnici Levice in je bil njen predstavnik v občinskem svetu. A nazadnje se je razočarano umaknil, saj naj bi se bila stranka preveč ukvarjala z deljenjem položajev. Toda Heidi Reichinnek je naredila velik vtis nanj in njena napoved, da bo odpravila kapitalizem, se mu zdi edino pravilna. Resda tudi on za zdaj ne pozna boljše družbene ureditve, vendar bomo glede na vse težave prej ali slej odkrili takšno, ki bo prekašala kapitalizem. Navdušen je tudi nad sodelovanjem Reichinnekove na družbenih omrežjih, saj se zato Levici končno spet pridružujejo mladi. Vprašanje je le, koliko to velja za podeželje. V Obhausnu je namreč na parlamentarnih volitvah Levico podprlo 10,6 odstotka volivcev, AfD pa kar približno 45 odstotkov. Marsikdo je že sit politike, je opozoril Behrendt, in Levica mora tem ljudem vnovič ponuditi roko.

Demografski in drugi podatki žal ne govorijo v prid političarkam in politikom, kot je Reichinnekova. V deželi Saška - Anhalt je na zadnjih parlamentarnih volitvah kar 46,5 odstotka mladih moških, mlajših od 24 let, volilo AfD, in le 17,4 odstotka jih je križec naredilo pri Levici. Podobni odstotki veljajo za Turingijo in Saško. Skrajno desnico podpirajo predvsem vzhodnonemški moški, mlade ženske, sploh iz univerzitetnih mest, kot so Halle, Jena in Leipzig, pa pogosteje podpirajo leve stranke. Politična delitev se kaže tudi v demografskih spremembah. V deželi Saška - Anhalt v starostni skupini od 20 do 29 let živi 117 moških na sto žensk, kar je največja razlika v Nemčiji, tesno sledita Turingija in Brandenburg. Iz vzhodne Nemčije se seli vse več žensk, ostaja vse več moških in osamljenost je precejšnja težava.

Tudi Reichinnekova sodi med ženske, ki so odšle. Med bližnjevzhodnimi študijami na Univerzi Halle-Wittenberg je živela tudi v Kairu, se tam naučila arabsko, leta 2011 doživela Trg osvoboditve, kjer so med drugimi protestniki mlade egiptovske ženske pozivale k novi družbeni ureditvi. V spomin si je dala na levo nadlaket vtetovirati Nefretete s plinsko masko – to je bil takrat grafit, priljubljen pri privržencih protestnega gibanja v Kairu. V sedanjem domačem kraju Osnabrücku je nato delala z mladoletnimi begunci brez spremstva, se leta 2015 pridružila Levici in jo najprej zastopala v mestnem svetu, postala predsednica podmladka, nato pa leta 2019 predsednica spodnjesaške podružnice stranke. Čez dve leti je bila že zvezna poslanka in predstavnica za feministična vprašanja. Ne izobrazba, ne mednarodni interesi,ne zavzemanje za begunce in ne njen novi dom na zahodu države niso oporne točke, na podlagi katerih bi se zapuščeni moški v vzhodni Nemčiji lahko poistovetili z njo.

Söder, član CSU, na spletu deluje podobno kot Reichinnekova, le z nasprotnim predznakom. Namesto selfijev s festivala homoseksualcev raje objavlja fotografije zrezkov.

Tudi strokovnjak za družbena omrežja Fabian Grischkat meni, da Reichinnekova za stranko ne more narediti veliko zunaj svoje ciljne skupine. Je pristna, vendar ravno zato zanimiva le za nekatere segmente volivcev. Na omrežjih se predstavlja kot protifašistična feministka. »To se prime pri mladih ženskah v mestih, pri mladih moških na podeželju pa zelo težko.« Te bolj pritegnejo tipi, kot sta bavarski premier Markus Söder in obrambni minister Boris Pistorius. Söder, član CSU, na spletu deluje podobno kot Reichinnekova, le z nasprotnim predznakom. Namesto selfijev s festivala homoseksualcev raje objavlja fotografije zrezkov. Strokovnjak Grischkat dolgoročno svari pred nadgrajevanjem političnega uspeha zgolj z udarnimi vsebinami na družbenih omrežjih. »Posnetek je lahko še tako priljubljen, a če besedam ne sledijo dejanja, ljudje izgubijo zaupanje v politiko,« je poudaril. Tudi Reichinnekovi se zdi, da novačenje volivcev ne bi smelo biti odvisno le od nje. Ne vidi se kot ikono, kakor jo skušajo prikazati drugi, in tudi uspeh na volitvah ni le njena zasluga, temveč plod ekipnega dela, je poudarila. Za opaznost med predvolilnim bojem, sploh med starejšimi volivci, so poskrbeli slavni staroste, kot so Gregor Gysi, Dietmar Bartsch in Bodo Ramelow. »Nočem, da bi bila pozornost usmerjena le vame,« je rekla. »Za Levico je najbolje, če vsi postanejo opazni.«

Pa res iskreno misli tako? Verjetno že, saj je v stranki več poslancev prepričala, da se poigrajo s TikTokom in Instagramom. Profila predsednikov stranke Jana van Akna in Ines Schwerdtner pridobivata sledilce, se polnita z zgodbami, memi in kratkimi posnetki.

Heidi Reichinnek medtem lošči svoj profil. Konec junija se je udeležila deželnega strankarskega kongresa v Hannovru na Spodnjem Saškem. Kot nekdanja deželna predsednica naj bi imela pozdravni govor. V torbi je imela nove nalepke, ki jih je tri tedne prej naročila v berlinski pisarni. Na njih je bila, tako kot si je zaželela, natisnjena nagubana gola podgana, okrašena s svetlikajočimi se zvezdicami in geslom Ti si lepotmiša. Le nekaj minut pozneje so se na Instagramu že pojavile prve fotografije novih nalepk. Ena od uporabnic je zapisala, da prav gotovo ne bodo ostale »tihe kot miška«. 

© 2025 Der Spiegel