Konec programa LIFE?

Evropski program LIFE je že od leta 1992 samostojen program znotraj proračuna EU in je kot edini evropski finančni instrument izrecno namenjen okolju, naravi, biotski raznovrstnosti, podnebju in prehodu na čisto energijo. A po predlogu novega proračuna EU 2028–2034 program LIFE več ne bi bil samostojen, ampak bi postal del novega obsežnega sklada za konkurenčnost. »Skrbi nas, da bi ukinitev programa LIFE in njegova vključitev v širši sklad pomenili, da bi morali okoljski projekti tekmovati z industrijskimi in gospodarskimi prioritetami, kar bi ogrozilo njihovo financiranje in izvedbo,« poudarjajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Evropska komisija pod Ursulo von der Leyen je predlog novega, skoraj 2000 milijard evrov težkega proračuna EU 2028–2034 predstavila sredi julija. Njegovo novo zasnovo, tudi »posrkanje« programa LIFE v mega sklad za konkurenčnost, ki bo s 450 milijardami evrov namenjen zlasti podpori razvoja »obrambne« industrije EU, je predstavila kot »poenostavitev«, ki naj bi omogočala »večjo prožnost in strateškost« porabe. Predlagatelji znižanje sredstev za namene LIFE seveda zanikajo, a krovne evropske okoljske organizacije ravno omenjeno »večjo prožnost« pri usmerjanju EU denarja vidijo kot tiho zmanjšanje sredstev, zlasti namenskih sredstev za zaščito narave in obnovo biotske raznovrstnosti. »V nerazumljivem koraku bo zelo uspešen program LIFE vključen v instrument, ki je zasnovan za podporo ciljem industrijske politike,« opozarjajo pri WWF, Svetovnem skladu za naravo, eni največjih in najvplivnejših mednarodnih nevladnih organizacij za varstvo okolja, kjer predlogu ostro nasprotujejo.

V proračunu EU 2021–2027 program LIFE znaša skoraj 5,5 milijarde evrov, v prejšnjem proračunu 2014–2020 pa 3,4 milijarde evrov. Posledice okrog 6000 projektov, ki so se v EU izvedli v okviru programa LIFE, so obnovljeni habitati, zaščita območij Nature 2000, boljša kakovost zraka in inovativne zelene tehnologije, program pa po standardiziranih kriterijih formalne presoje programov EU velja za zelo uspešnega in zlasti potrebnega – ravno zato se je kot poseben program v proračunu EU tudi ohranil vse od leta 1992, opozarjajo okoljske organizacije.

Med dosežke programa LIFE spada tudi največja evropska kampanja za zmanjšanje odpadkov. Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki poteka od leta 2009, v državah EU vključuje tisoče lokalnih skupnosti, šol in podjetij in je bil lani v Sloveniji namenjen zmanjšanju odpadne hrane. Za enega največjih mednarodnih uspehov pri ohranjanju vrste velja projekt LIFE LynxConnect, s katerim jim je na Portugalskem in v Španiji v zadnjih 20 letih uspelo populacijo iberskega risa povečati z okrog 100 na več kot 2000 osebkov, s tem so vrsto s seznama ogroženih vrst premaknili med ranljive vrste. Letos je za soroden projekt LIFE Lynx pod vodstvom Zavoda za gozdove prejel dve prestižni nagradi LIFE: v skoraj sedmih letih je projekt preselil 18 risov v Slovenijo in Hrvaško ter do konca lanskega leta zabeležil več kot 50 mladičev. Za prebojni projekt LIFE velja tudi LIFE Natura Themis – Kreta, ki je bil med letoma 2015 in 2020 izveden v Grčiji, njegov fokus pa je bil izobraziti in okrepiti tožilce, sodnike in policijo za boj proti okoljskemu kriminalu in varovanje območij Nature 2000. Trenutno v več državah izvajajo program CoolLIFE – Trajnostno hlajenje, katerega cilj je razvoj praks pasivnega hlajenja, zasnov stavb in naravnih rešitev za zmanjšanje potrebe po klimatskih napravah. Po projekcijah naj bi število sobnih klimatskih naprav v EU s sedem milijonov leta 1990 preseglo 100 milijonov v letu 2030, 99 odstotkov teh naprav pa je energetsko potratnih. V Sloveniji poteka vrsta projektov LIFE, med njimi projekt vzpostavitve semenske banke za ohranjanje travniških habitatov, s 27,2 milijona evrov pa je pri nas največji projekt LIFE Care4Climate, v katerem sodeluje 15 partnerjev iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja s ciljem zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Na ministrstvu pravijo, da bo predlog proračuna EU zdaj predmet razprav, a da je treba prednosti programa vsekakor ohraniti: »LIFE trenutno omogoča prožno, medsektorsko, ’bottom-up’ testno okolje, ki je ključno za preizkušanje inovativnih rešitev, ki so lahko hitro prenosljive v širše politike EU. Dostopen je tudi manjšim občinam, nevladnim organizacijam ter malim in srednjim podjetjem, ki do večjih okvirnih skladov pogosto nimajo dostopa.« Dodajajo, da se denar programa LIFE res ne sme usmerjati drugam: »Evropa se spoprijema z velikimi okoljskimi izzivi, vse pogostejše so poplave, suše, izgube biotske raznovrstnosti. Ohranjanje narave, še posebno območij Nature 2000, ni le okoljsko vprašanje – je temelj zdravega gospodarstva, varnosti preskrbe s hrano in kakovosti življenja državljanov.«