Obramba obrambnega holdinga

Po torkovi novinarski konferenci obrambnega ministrstva ni bistveno jasnejše, kako bo deloval nov obrambni holding, torej novo državno (zlasti orožarsko) podjetje, ki ga bo v skladu z novo vladno strategijo razvoja obrambne industrije za državo ustanovil in upravljal Slovenski državni holding. V torek se je zdelo, da ekipa ministra Boruta Sajovica pred novinarji pojasnjuje idejo, ki ni zrasla na njenem zeljniku. V javnosti se sicer krepijo pozivi k vzpostavitvi civilnega in parlamentarnega nadzora nad obrambnim holdingom – tudi zaradi izkušenj s preteklimi orožarskimi posli.

Minister Sajovic je bil v torek najbolj konkreten v razlagi, česa novi obrambni holding ne bo počel: ne bo prevzel nabave orožja in opreme za ministrstvo, to bo tudi v prihodnje delalo ministrstvo samo. »Cilj strategije razvoja obrambne industrije je, da čim več sredstev za obrambo in varnost ostane doma,« je dodal. In tukaj naj bi vskočil obrambni holding: domači obrambni industriji, ki jo sestavlja že več kot 130 podjetij, združenih v tako imenovani obrambni grozd, naj bi pomagal tam, kjer ima menda težave, to je zlasti pri usmerjanju, kaj »rabimo« in bomo kupili doma, ter pri financiranju množičnejše proizvodnje in razvoja. Na vprašanje, koliko javnega denarja bo vloženega v holding, je dejal: »V proračunu ministrstva imamo na leto nekaj čez 23 milijonov evrov, ki gredo za raziskave in razvoj, za naslednje leto je planirano povišanje na nekaj čez petindvajset milijonov, to so tista osnovna sredstva.« Ob tem je dodal: »Ni vprašanje samo, koliko javnega denarja bo šlo v holding, vprašanje je, koliko bo holding tudi zaslužil in ustvaril.« Projekcij nismo videli.

Čeprav tudi na obrambnem ministrstvu pazijo, da govorijo o »obrambni industriji, ki ni samo orožarska industrija«, je na primer državni sekretar Boštjan Pavlin v torek razkril eno od potreb »obrambne industrije«, in sicer po topniškem strelivu: »V tem trenutku je pomembno, da v Sloveniji razvijamo proizvodnjo za osnovne kalibre, ki jih potrebuje Slovenska vojska, to pa so kalibri 5,56 milimetra, 25 in pa 30 milimetrov.« Zgolj omenimo, da je obrambni grozd imel še aprila okrog 80 članov, ta torek pa je bilo vanj vključenih že 133 podjetij in dve javni fakulteti, poleg ljubljanske strojne fakultete je zdaj članica tudi mariborska strojna fakulteta. (Pre)usmerjanje podjetij v »obrambno industrijo« so že pred meseci zaznali tudi v Banki Slovenije, razlog je pričakovana močna krepitev »obrambnih izdatkov« na ravni EU. V predlogu proračuna EU 2028–2034 je za področje »obramba in vesolje« predvideno 131 milijard evrov, kar je petkratnik glede na obstoječi proračun 2021–2027.

Obrambni grozd je imel še aprila okrog 80 članov, ta torek pa je bilo vanj vključenih že 133 podjetij in dve javni fakulteti, poleg ljubljanske strojne fakultete je zdaj članica tudi mariborska strojna fakulteta.

O podrobnostih glede vodenja obrambnega holdinga, stroških delovanja, konkretnih poslih in strateških partnerstvih tudi z mednarodnimi podjetji, ki jih izrecno omenja 23. julija sprejeta vladna strategija razvoja obrambne industrije, v torek nismo izvedeli nič. Pomembno vlogo naj bi imel nov strateški svet za obrambno tehnološko in industrijsko bazo, ki bo novo posvetovalno telo vlade – a na ministrstvu o njem niso vedeli povedati nič, čeprav omenjena strategija določa, da svet »ustanovi Vlada RS na predlog Ministrstva za obrambo«. Minister Sajovic je na vprašanje, ali za ustanovitvijo holdinga stoji Damir Črnčec, torej njegov bivši državni sekretar, ki je od februarja svetovalec predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga Žige Debeljaka in je bil nekdaj tesen Janšev sodelavec, in ali bo Črnčec vodil holding, slednjemu izrekel pohvalo: »Kako bo kadrovsko zaseden in opremljen holding, bodo določali drugi, ne ministrstvo za obrambo. Ostaja pa dejstvo, da ljudi, ki bi sistem, ustroj obrambe poznali tako dobro kot bivši državni sekretar, v tej državi ni prav veliko, in če omenjamo rezultate modernizacije, napredkov in pospeškov v tem mandatu, je njegova vloga izrazito pozitivna.«

Je pa v javnosti že več pozivov k nadzoru nastajajočega obrambnega holdinga. Že nekaj dni po sprejemu strategije razvoja obrambne industrije, ki so ji nasprotovali le v Levici, se je oglasil evropski poslanec Vladimir Prebilič: »Ustanovitev novega obrambnega holdinga bi pomenila nepregledno porabo javnih sredstev in visoko tveganje korupcije, saj so nadzorni mehanizmi slabi. Obstajajo alternativne in preglednejše rešitve. Država bi lahko za financiranje podjetij uporabila ustrezne mehanizme prek SID banke, za znanstvenoraziskovalno delo in tehnološki transfer okrepila agencijo ARIS ter Upravo za logistiko, sredstva razpršila skozi več transparentnih kanalov pod nadzorom strokovne in splošne javnosti.« Dodal je še: »Če bi šlo res za strateški projekt, bi morali že danes poznati pričakovane multiplikativne učinke na gospodarstvo, tehnološki razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti, ki bi se posledično prelili tudi v proračun države.« Ta torek, skoraj dva tedna po odločitvi vlade, je državni sekretar Pavlin na novinarski konferenci o učinkih na BDP »odgovoril«: »Študije so različne, modeli so tudi zelo različni, a če bi se hoteli zgledovati po modelih, ki jih imajo v zahodni Evropi, bi bili ti odstotki nekoliko večji. Ampak vseeno bi radi pustili, da poteče še nekaj časa.«

Poslanka Mojca Šetinc Pašek je v ponedeljek predsednico državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslance pozvala k ustanovitvi »posebne nadzorne komisije državnega zbora, ki bo bdela nad delovanjem SDH in v okviru njega nad delovanjem novega tako imenovanega orožarskega holdinga«. Ob tem je izrazila bojazen, da bi sedanji tričlanski nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, »ki ga sestavljajo zaupniki predsednika uprave SDH«, lahko uspešno opravljal ta nadzor. Tričlanskemu nadzornemu svetu SDH predseduje ekonomistka Suzana Bolčič Agostini, ki deluje kot »samostojna podjetnica na področju svetovanja, mentorstva, coachinga in upravljanja nepremičnin«, njen namestnik je Franjo Bobinac, dolgoletni (2003–2019) predsednik uprave Gorenja, ki je od leta 2018 kitajsko, tretji član pa je ekonomist Miro Medvešek, ustanovitelj borzne hiše Medvešek Pušnik. Poslanka Pašek je v svoji pobudi tudi navedla, da so se skoraj vsi večji posli države z orožjem in vojaško opremo znašli v manjših ali večjih korupcijskih aferah, posebej še »mati vseh slovenskih afer«, v kateri je osrednjo vlogo odigral prvi obrambni minister, stalni predsednik SDS Janez Janša, in ki nikoli ni bila do konca razčiščena in pojasnjena. Ustanavljanje orožarskega holdinga je po mnenju Mojce Šetinc Pašek zato preizkus zrelosti trenutne vlade: »Le če bo delovanje pregledno, transparentno in brez sence korupcije, lahko Slovenija končno pokaže, da se zna izogniti napakam preteklosti.«

A iz kabineta predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so v odzivu na pobudo za STA navedli, da zakon o gospodarskih družbah vladi omogoča ustanovitev javnih podjetij tudi na področju obrambe ter da je nadzor nad poslovanjem v celoti v pristojnosti nadzornih svetov, katerih člani so za svoje odločitve kazensko in materialno odgovorni. Nov obrambni holding bo seveda imel svoje vodstvo in tudi svoj nadzorni svet, kot ga ima na primer državna družba DSU, ki se ukvarja z nepremičninami.

Ostaja še več nejasnosti, denimo, ali bo za novi obrambni holding treba prilagoditi strategijo upravljanja naložb države oziroma odlok, ki ga potrjuje državni zbor, ter sprejeti nov letni načrt upravljanja. Tričlanski nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je sicer že 28. julija soglašal, da SDH ustanovi obrambni holding oziroma »novo družbo z omejeno odgovornostjo s področja obrambe, varnosti in odpornosti, ki bo v 100-odstotni lasti Republike Slovenije«.

Pobude o nujnosti večjega (civilnega) nadzora nad državnimi družbami sicer niso novost, eno iz civilne družbe je vladajoča koalicija preslišala nedavno, ob sprejemu sprememb stanovanjskega zakona.

Nanašala se je na državno družbo DSU. Na DSU je Slovenski državni holding lani jeseni izločil nepremičnine, ki jih je prejel ob ukinitvi Družbe za upravljanje terjatev bank – tudi zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo, ki bi jih po koalicijski pogodbi moral prenesti na republiški stanovanjski sklad za gradnjo javnih najemnih stanovanj. A je vse mimo zavez javnosti pristalo na državnem holdingu zlasti zaradi vztrajanja ministra Klemna Boštjančiča in ekipe slabe banke, ki ni želela v sistem (nižjih) javnih plač na javnem skladu. S stanovanjskim zakonom je DSU zdaj dobil zeleno luč za oddajo in celo prodajo stanovanj, ki jih bo gradil. Na Inštitutu za politike prostora IPOP, Inštitutu za študije stanovanj in prostora IŠSP, Zavodu za kulturo raznolikosti Open in Danes je nov dan so ob tem opozorili, da je DSU dobil preohlapna pooblastila in nadzor, s čimer lahko zaradi zemljišč, ki jih je dobil od SDH, in svoje gospodarske (tržne) narave pomeni javnim stanovanjskim skladom »dolgoročno škodljivo konkurenco«. Ob tem še opozorimo na pomemben vidik državnih družb: glavni direktor DSU Miran Križaj je lani prejel 104.546 evrov bruto, direktor državnega javnega stanovanjskega sklada pa na leto v grobem prejme, če upoštevamo bruto plačo aprila letos (5279 evrov bruto), dobrih 63 tisoč evrov bruto.