Dva leva / Vlado Miheljak: Ni vse tako resno, kakor je videti
2025: Odiseja v Ljubljani

© Franco Juri
»Gostovanje Ilize Shlesinger na našem odru temelji izključno na njenem delu komičarke, njenem talentu in dosežkih v svetu stand-up komedije ... Odiseja in soorganizator Panč ne podpirata nobene oblike nasilja, diskriminacije ali sovraštva in se politično ne opredeljujeta.«
»To je izjemno pogumna akcija, ker kot prva država nastavljamo ogledalo vsem našim kolegom v Evropski uniji. Mi smo v Evropski uniji ves čas zagovarjali zaostrovanje sankcij zoper izraelsko vlado.«
»Ob grozotah Gaze molk postane sokrivda.«
»Veliki narodi so se vedno obnašali kot gangsterji, mali narodi pa kot prostitutke.«
Slovenska diplomacija in sploh politika nenehno iščeta način, kako biti na pravi strani zgodovine, ne da bi se to poznalo. Skratka, iščeta diplomatsko formulo prave mere. A v diplomaciji in mednarodnih odnosih je že tako, da je prava mera vselej preveč ali premalo. Sploh se je slovenska politika navzela siceršnjega nacionalnega pojava streljanja napačnih tarč. Tudi v primeru aktualnih vojn, vojnih zločinov in genocidnih ravnanj v Ukrajini in v Gazi. Slaba tolažba je, da v tem ni osamljena. Združeni Evropejci so takoj po začetku vojne v Ukrajini usmerili svoje strelice v ruske športnike, umetnike, znanstvenike, slehernike, pa celo pasemske mačke (sic!). A po treh letih in pol vojni še vedno ni videti konca; mesta in vasi še vedno gorijo, dekleta izgubljajo fante, žene može, otroci očete, civilisti domove in življenja, na pokopališčih zmanjkuje prostora ... Edina opazna sprememba za zdaj je, da Trumpova Amerika po kratki prekinitvi spet oborožuje Ukrajino, račune za stroške pa po novem izstavljala Evropi.
