-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Za naročnike
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Žive meje Za naročnike
Pred dobrim letom in pol sem bil prepričan, da je svetovno gibanje v podporo Palestincem v zadnjih vzdihljajih. Takrat sem za Mladino zapisal, da »največji zločin proti človeštvu v zadnjih desetletjih pravzaprav ni imel resnejših političnih posledic za nobeno vlado. Sistem nemoteno melje dalje, kot da dogajanje v Gazi ne bi postavilo nobenih vprašanj. Po začetnem pretresu so evropski režimi nekako inkorporirali izraelsko klanje otrok v status quo.« Danes te besede ne držijo več. Gibanje ni utihnilo in se z vsakim dnem krepi, zaradi tega pa je današnji svet videti politično povsem drugačen, kot je bil še pred nekaj meseci. Voditelji, ki so še včeraj propalestinske aktiviste uvrščali na sezname terorističnih organizacij, danes tudi sami govorijo o genocidu.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Ekonomija Za naročnike
Politični vrh EU in Kitajske v Pekingu 24. julija 2025 bi moral glede na praznovanje petdesetletnice diplomatskih odnosov in 25-letnice vrhunskih srečanj prinesti preboj, vsaj na simbolni ravni. Toda razen protokolarne potrditve diplomatskega sodelovanja sta obe strani ostali na nasprotnih si bregovih glede mednarodne trgovine in vojne v Ukrajini. Nobenih strateških prebojev nista ponudili glede nove svetovne ureditve, razen benignega sporazuma o podnebnih spremembah. EU je do Kitajske v podobnem trgovinskem razmerju kot ZDA do EU, Kitajska pa je do obeh strani uporabila podoben pristop. Dolga Trumpova senca je v zadnjih treh mesecih dodatno zapletla njuna razmerja.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Kolumna Za naročnike
Netanjahu hoče iztrebiti ali izgnati celotno malo ljudstvo, čeprav so bili Judje nekoč sami žrtev sistematičnega iztrebljanja. Trump, nedosegljivi egoman, blefira, izsiljuje in muči svoje Američane in ves svet. Putin v Ukrajino in smrt hladnokrvno pošilja na desettisoče mladih rojakov, čeprav bi lahko že pred časom sklenil zanj ugoden mir.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Dva leva Za naročnike
Ni vse tako resno, kakor je videti
Slovenska diplomacija in sploh politika nenehno iščeta način, kako biti na pravi strani zgodovine, ne da bi se to poznalo. Skratka, iščeta diplomatsko formulo prave mere. A v diplomaciji in mednarodnih odnosih je že tako, da je prava mera vselej preveč ali premalo. Sploh se je slovenska politika navzela siceršnjega nacionalnega pojava streljanja napačnih tarč. Tudi v primeru aktualnih vojn, vojnih zločinov in genocidnih ravnanj v Ukrajini in v Gazi. Slaba tolažba je, da v tem ni osamljena. Združeni Evropejci so takoj po začetku vojne v Ukrajini usmerili svoje strelice v ruske športnike, umetnike, znanstvenike, slehernike, pa celo pasemske mačke (sic!). A po treh letih in pol vojni še vedno ni videti konca; mesta in vasi še vedno gorijo, dekleta izgubljajo fante, žene može, otroci očete, civilisti domove in življenja, na pokopališčih zmanjkuje prostora ... Edina opazna sprememba za zdaj je, da Trumpova Amerika po kratki prekinitvi spet oborožuje Ukrajino, račune za stroške pa po novem izstavljala Evropi.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Uvodnik
Naj se zdi država še tako močna tvorba, je resnica trpka: država in njene veje oblasti so »na koncu dneva« toliko močne, kolikor imajo kredibilnosti v očeh javnosti. Zato je, kadar kakšna veja oblasti ali pa zgolj kakšna izmed njenih institucij zaradi slabega vodstva ali političnega vmešavanja zavozi, v zraku razmislek: ali bi morebitna močna kritika neke trenutne vodstvene strukture v neki instituciji lahko na dolgi rok škodovala tudi sami instituciji?