Še bolj odštekani petek

zadržan

Vojna teles.

Psihiatrinja Tess (Jamie Lee Curtis) in njena uporniška najstniška hči Anna (Lindsay Lohan) sta pred dobrimi dvajsetimi leti – v Odštekanem petku, itak rimejku Odštekanega petka iz leta 1976, posnetega po romanu Mary Rodgers – spričo mističnega kitajskega fortune cookieja zamenjali telesi. Mati se je znašla med motocikli in histeričnimi, nevrotičnimi učitelji, hči pa med kreditnimi karticami in psihotičnimi, nevrotičnimi pacienti. Ista reč.

Obe situaciji sta bili hudo stresni. Kariera je vojna. In odraščanje tudi. Ker pa so nadaljevanja, kot vemo, vedno večja, bučnejša in pompoznejša – in freakier – od originala, v Še bolj odštekanem petku telesa – resda precej prisiljeno – zamenjajo štiri ženske: Anna, zdaj glasbena producentka, ga zamenja s svojo srfersko hčerko Harper (Julia Butters), Tess, zdaj podkasterka, pa z Lily (Sophia Hammons), Harperino zoprno hipstersko sošolko, katere oče Eric (Manny Jacinto), sicer chef (kaj pa drugega?), je tik pred poroko z Anno, tako da lahko mladi vidijo, kako je biti star, in stari, kako je odraščati, vsi skupaj pa se lahko – z gledalci vred – povsem mirno in nedolžno – brez slabe vesti in brez občutka krivde – prepuščajo svojim skrivnim pedofilskim in incestuoznim fantazijam, navsezadnje, ko Eric otipava Anno, dejansko otipava najstniško Harper, ki je v njenem telesu. Jasno, film – Disneyjev, ha! – se dela, kot da ni nič. (kino)