14. 8. 2025 | Mladina 33 | Kultura
Dve plati iste medalje
Kritična misel in (post)klubska glasba sta na festivalu Grounded neločljivo povezana svetova
Glasbeni del programa festivala se zavestno postavlja proti zahodnocentričnim glasbenim tokovom in industrijskim filtrom, ki določajo, kaj bo slišano.
© Marijo Županov
Prihodnji teden bo na različnih lokacijah v Ljubljani že devetič potekal festival Grounded, ki napredno mislečo muziko iz obskurnih kotičkov klubskega podtalja združuje z aktivističnim diskurzom in kritično mislijo. Pogovorni program, za katerega skrbi Barbara Rajgelj, profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica in aktivistka, bo čez dan na sporedu v atriju Mestne hiše. Ob poznejših urah, vse do zore, pa bo v klubu Gromka (in na dvorišču pred njim) na Metelkovi in v dnevno-nočnem baru in kulturnem centru Pritličje, štabu organizatork festivala, glasno odmevala radikalna (post)klubska in eksperimentalna elektronska glasba. Za izrazito eklektičen glasbeni program, ki bo krmaril med libanonskim rapom, latinskoameriškimi klubskimi zvoki, argentinskim reggaetonom (RKT), technom, chicaškim housom, EDM-om, belizejsko punto, brukdownom, (oksimoronskim) ambientalnim gabberjem, breakcoreom, emom, noise opero, pankom, hardcorom, različnimi odvodi klubske muzike jutrišnjega dne in še marsičem, sta kot vselej poskrbeli protagonistki domačega kvirovskega undergrounda Nina Kodrič in Nina Hudej, članici mednarodno uveljavljenega dvojca Warrego Valles.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Kultura
Glasbeni del programa festivala se zavestno postavlja proti zahodnocentričnim glasbenim tokovom in industrijskim filtrom, ki določajo, kaj bo slišano.
© Marijo Županov
Prihodnji teden bo na različnih lokacijah v Ljubljani že devetič potekal festival Grounded, ki napredno mislečo muziko iz obskurnih kotičkov klubskega podtalja združuje z aktivističnim diskurzom in kritično mislijo. Pogovorni program, za katerega skrbi Barbara Rajgelj, profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica in aktivistka, bo čez dan na sporedu v atriju Mestne hiše. Ob poznejših urah, vse do zore, pa bo v klubu Gromka (in na dvorišču pred njim) na Metelkovi in v dnevno-nočnem baru in kulturnem centru Pritličje, štabu organizatork festivala, glasno odmevala radikalna (post)klubska in eksperimentalna elektronska glasba. Za izrazito eklektičen glasbeni program, ki bo krmaril med libanonskim rapom, latinskoameriškimi klubskimi zvoki, argentinskim reggaetonom (RKT), technom, chicaškim housom, EDM-om, belizejsko punto, brukdownom, (oksimoronskim) ambientalnim gabberjem, breakcoreom, emom, noise opero, pankom, hardcorom, različnimi odvodi klubske muzike jutrišnjega dne in še marsičem, sta kot vselej poskrbeli protagonistki domačega kvirovskega undergrounda Nina Kodrič in Nina Hudej, članici mednarodno uveljavljenega dvojca Warrego Valles.
Organizatorki v pogovoru za Mladino razložita, da se glasbeni del programa festivala, tako kot vsako leto doslej, zavestno postavlja proti zahodnocentričnim glasbenim tokovom in industrijskim filtrom, ki določajo, kaj bo slišano: »Naš pristop zavrača umetno ustvarjene žanrske ločnice ter odpira prostor za svobodno, neukročeno klubsko glasbeno izražanje,« pravita. Kot vselej zato predstavljata marginalizirane in vzhajajoče, a izjemno prebojne glasbene producente in producentke, didžeje in didžejke, s posebnim poudarkom na ustvarjalkah in ustvarjalcih iz nezahodnih okolij in kvirovskih skupnosti. »Rdeča nit festivala je ustvarjanje solidarnostnega prostora, kjer se glasba in politično delovanje združita v kolektivno zavrnitev kulturne in politične hegemonije in v afirmacijo izključenih glasov,« programsko vizijo povzameta Nina Hudej in Nina Kodrič.
Če ob pregledu zajetnega seznama nastopajočih ne prepoznate prav veliko imen – in če ste pri zgornjem naštevanju žanrov za kakšnega slišali prvič –, niste osamljeni. Kot je lani zapisala revija Rolling Stone (oziroma njena italijanska podružnica) – ta je festival Grounded vključila na seznam 15 najboljših poletnih festivalov po vsem svetu, na katerem je stal ob boku velikanov tipa Glastonbury, Sziget in Primavera Sound – Grounded pomeni »pravo podzemlje elektronike in svetovnega klubskega dogajanja. Ne ustrašite se, če ne poznate nobenega od imen na seznamu (nekateri bodo imeli na Instagramu manj sledilcev kot vaša mama), bistvo je natanko v tem: plesati prihodnost.« Sezname nastopajočih na prvih izvedbah festivala so krasila tudi odmevnejša imena, a zadnja leta, še posebej pa letos, je nabor izrazito roben – organizatorki nastopajoče vlečeta iz zares globokega podtalja klubske scene. A to je pravzaprav zavestna, konceptualna odločitev. »Vsako leto se bolj odmikamo od ideje, da program legitimirajo ’velika imena’. Ta logika temelji na tržnih kriterijih, ki reproducirajo iste glasove in odrivajo vse ostale,« pravita. Cilj festivala je namreč odpiranje prostora za ustvarjalce in ustvarjalke, ki delujejo onkraj komercialnih mrež, agencijskih algoritmov in geografsko preferiranih območij. »Nočemo, da publika pride po potrjene ’hite’, ampak da odide s seznamom novih imen, ki jih prej ni poznala in jih zdaj ne bo pozabila,« dodata organizatorki.
Tema letošnje izvedbe festivala Grounded je odpor, ki ga organizatorke vidijo kot ključno politično kategorijo današnjega sveta.
Prav zato bi bilo nekoliko nesmiselno izpostavljati posamezna imena, častne goste ali zvezde programa. Organizatorki sta prepričani, da bi s tem neizogibno ustvarjali hierarhije, ki so v nasprotju z njuno vizijo. »Za nas so vsi povabljeni glasbeniki in glasbenice enako pomembni, vsak nastop je del grajenja skupnosti,« poudarita. To vidita kot zavesten odziv na prevladujočo festivalsko prakso, kjer prevladujejo velika imena. Ta namreč prepoznavata kot proizvod enakih korporativnih produkcijskih praks, ki vladajo ostalim industrijskim panogam. »Odklanjamo idejo, da vrednost glasbe določa njen tržni potencial,« pravita odločno.
Odpor
Posebnost festivala Grounded je torej že od začetka to, da ne gre zgolj za glasbeni dogodek, temveč za festival kritične misli in aktivističnega diskurza. A pri tem pravzaprav ne gre za ločena svetova, temveč za dve plati iste medalje. »Kritična misel in nekonvencionalna izbira glasbe sta neločljivo povezani,« povesta organizatorki Nina Hudej in Nina Kodrič. Razložita, da za nastopajoče na glasbenem delu festivala glasba »ni samo izraz, temveč tudi orodje odpora in družbenih sprememb«. Vseeno pa priznata, da še zdaj, tudi po osmih uspešnih izvedenih festivalih, organizatorke še vedno iščejo pristope, kako oba načina izražanja bolje preplesti – kako obiskovalce diskurzivnega programa zvabiti na plesišče in obratno: »Kako predvsem mlade obiskovalke in obiskovalce diskurzivnega programa pritegniti k obisku pogovorov, okroglih miz in predavanj, kjer govorimo o sedanjosti in prihodnosti sveta, ki ga bodo, aktivno ali pasivno, sooblikovali.«
Diskurzivni del festivala se vselej osredotoči na specifično, času relevantno, družbeno žgočo temo: dosedanje teme so bile med drugim avtonomija migracij, intima v času umetne inteligence, avtomatizacija in oblast, resnica, država, odgovornost, lani pa je bil v središču obravnave rasizem, pri čemer se je festival osredotočil specifično na antipalestinski rasizem. To je tema, ki neizogibno zaznamuje tudi temo letošnje izvedbe festivala: odpor. Tega organizatorke vidijo kot »ključno politično kategorijo današnjega sveta« in navedejo misel Amílcarja Cabrala, enega od ključnih akterjev v afriških osvobodilnih gibanj 20. stoletja, ki je poudarjal, da je »vsak akt odpora proti kolonialnemu zatiranju tudi potrditev človeškega dostojanstva«. Odpor namreč ni le proti, temveč tudi za: »Za dostojanstvo, svobodo, za skupno. Je praksa skupnosti, ki ne pristane na razčlovečenje.«
Grounded bo kot festival kritične misli gostil razpravo o nekaznovanosti za genocid, v kateri bodo sogovorniki povezali konteksta Palestine ter Bosne in Hercegovine. V sodelovanju s festivalom kratkih filmov FeKK bodo potekale projekcije palestinskih kratih filmov, o čemer si lahko več preberete v članku Marcela Štefančiča, jr., ki je objavljen v tej številki Mladine. Dan kasneje bo britanski raziskovalec Charlie Thomas predaval o posledicah organiziranja proti orožarski industriji v znak solidarnosti s Palestino, ki mu bo sledila diskusija predstavnikov in predstavnic sindikalističnega gibanja. Potekali bodo tudi pogovori o upiranju molku o palestinskem eksistencialnem boju, anatomiji palestinskega odpora proti izraelski okupaciji in izzivu obupa in upanja v današnji Gazi.
Skratka, fokus diskurzivnega programa je jasen in duhu časa primeren, a Grounded se bo posvetil tudi odporu na drugih frontah: potekali bodo pogovori o 40 letih gibanja LGBT na Slovenskem, o nedavnih študentskih protestih v Srbiji, o upiranju odvisnosti od globalnih korporacij in tehnoloških gigantov, pogovorni del festivala pa se bo sklenil z debato o odporu žensk v Iranu.
Ker pa gre, kot rečeno, za festival glasbe in kritične misli, bo eden od ključnih fokusov letošnje izvedbe tudi odpor proti vdorom imperializma in militarizacije, saj sta se ta v zadnjem času infiltrirala celo v glasbeno industrijo in posledično tudi v svet elektronske glasbe. Nina Hudej in Nina Kodrič opažata, da se »korporativne naložbe in sponzorstva vse pogosteje uporabljajo za prikrivanje sodelovanja v vojnih zločinih, okupaciji ali uničevanju okolja«. Ob tem opozarjata, da »to ni zgolj pranje podobe, znano kot t. i. artwashing, ali izogibanje nadzoru, temveč tudi aktivno oblikovanje dominantnega narativa, ki postane še posebej učinkovit v povezavi z liberalnim, ’apolitičnim’ označevanjem kulturnih dogodkov, predvsem glasbenih festivalov«.
Zaradi te dinamike se bo Grounded posvetil kritičnim vprašanjem o etiki potrošnje in podpore v glasbeni industriji. Razprava Imperij artwashinga: Kdo je lastnik odra? se bo tako vrtela okoli razmisleka, kako lahko kulturna potrošnja (ne) namerno ohranja sisteme nasilja in izkoriščanja. Organizatorki se ob tem vprašata: »Kako lahko aktivisti in občinstvo rešijo težko dilemo, koga bojkotirati in, kar je še pomembneje, koga podpreti?«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.