Kaj v ameriškem poročilu o človekovih pravicah piše o Sloveniji?

State Department oklestil letno poročilo o človekovih pravicah, tudi del, ki se nanaša na Slovenijo

Ameriški State Department je v torek objavil poročilo o človekovih pravicah po svetu, ki pa je letos močno okleščeno, tudi v delu, namenjenem Sloveniji. Čeprav je bilo večinoma napisano še v času prejšnje vlade, je odtis novih oblasti razviden iz kritik na račun Brazilije in Južne Afrike, pa tudi Francije, Nemčije in Združenega kraljestva.

Poročilo za leto 2024 v nasprotju s tradicijo ne vključuje uvodnega nagovora zunanjega ministra Marca Rubia, po analizi ameriškega javnega radia NPR pa so zaposleni pred objavo dobili navodilo, naj dokument skrajšajo za dve tretjini. Posledično je iz poročila odpadlo veliko vsebin, povezanih z enakopravnostjo in vključevanjem manjšin, tudi pripadnikov skupnosti LGBTQI+.

To je razvidno tudi v primeru Slovenije, katere analiza je za skoraj natanko dve tretjini krajša kot lani ter ne omenja skupnosti LGBTQI+ ali diskriminacije Romov, nasploh pa ne ugotavlja sprememb na letni ravni.

Kot poroča ameriška televizija CNN, je bil dokument večinoma oblikovan še v času vlade predsednika Joeja Bidna, a so ga nove oblasti nato oklestile in spremenile. 

Odtis vlade Donalda Trumpa je med drugim opazen v načinu poročanja o El Salvadorju, s katerim Washington v zadnjih mesecih goji tesne odnose. V primerjavi s poročilom za leto 2023 je tokratni dokument manj kritičen tudi do Izraela.

Po drugi strani letošnje poročilo bolj poudarja domnevne kršitve Brazilije, ki je v sporu z Washingtonom zaradi sojenja Trumpovemu skrajno desnemu zavezniku, nekdanjemu predsedniku Jairju Bolsonaru. Prav tako je negativno izpostavljena Južna Afrika, kjer se po prepričanju Trumpa odvija genocid nad belopoltimi prebivalci.

State Department v zadnjem poročilu opozarja tudi na domnevno omejevanje svobode govora v Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Gre za reden očitek iz skrajno desnih ameriških krogov, ki se praviloma nanašajo na omejevanje sovražnega govora in širjenje tovrstnih vsebin.

Glede Kitajske je poročilo v veliki meri ostalo nespremenjeno od lani, kljub krajši analizi pa je kritično tudi do Rusije in njene vojne v Ukrajini.