Nekemična zasvojenost

Catherine Price, ameriška novinarka in avtorica knjižnih uspešnic, med drugim priročnika How to Break Up With Your Phone (slo. Kako se raziti s svojim telefonom, op. p.), temne vzorce in druge mehanizme, ki pri uporabnikih povzročajo odvisnost od naprav, primerja z mehanizmi igralnih avtomatov, ki marsikaterega obiskovalca igralnice pahnejo v zasvojenost z igrami na srečo. Zaradi tega gre lahko zasvojenost z napravami v takšne skrajnosti, da pri uporabniku odvzem pametnega telefona povzroči hudo abstinenčno krizo, primerljivo z odtegnitvenim sindromom pri zasvojencih s trdimi drogami.

To verjetno bolje kot kdorkoli pri nas razume terapevt Miha Kramli, ki vodi Center za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer se ukvarjajo tudi z zdravljenjem nekemične zasvojenosti. Ta je pred 30 leti, v času ustanovitve centra, pomenila predvsem zasvojenost z igrami na srečo, zdaj pa že dolgo prevladujejo zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami, predvsem z družbenimi omrežji in videoigrami, pa tudi denimo s športnimi stavami in vlaganjem v kriptovalute.

V centru se trenutno zdravi okoli 270 zasvojencev vseh generacij. V večini so sicer mladi uporabniki, a kot poudari Miha Kramli, »ni starostne skupine, ki bi bila odporna proti pastem digitalne odvisnosti«. Terapevt ocenjuje, da je »v Sloveniji približno 2500 do 3000 osnovnošolcev, srednješolcev in študentov, ki še niso poiskali strokovne pomoči, vendar jim zaradi zasvojenosti z novimi tehnologijami ne bo uspelo končati izobraževanja«. Poudarja pa, da »ne gre za uradne podatke, temveč za strokovno domnevo, utemeljeno na izkušnjah iz prakse«.

Večina pacientov terapije obiskuje občasno. Na posvete s terapevtom hodijo tudi starši rosno mladih zasvojencev z novimi tehnologijami – najmlajši šteje zgolj pet let. Pri nekaterih gre zasvojenost v takšne skrajnosti, da potrebujejo hospitalizacijo in prisilno abstinenco od naprav, zato Center za zdravljenje odvisnosti izvaja tudi šesttedenske bolnišnične programe: v Psihiatrični bolnišnici Idrija poteka program za odrasle, v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna pa program za mladostnike.

Ko Kramli razmišlja o tveganjih čezmerne rabe pametnega telefona, ugotavlja, da je težava tudi velikost naprave – ne le zato, ker je žepna in je zaradi tega z nami na vsakem koraku, temveč tudi zato, ker »če človek ure in ure strmi v napravo, veliko deset centimetrov, možgani dojamejo, da je tam središče življenja«, trdi. In nadaljuje: »Fokus se skrči, izgine občutek širine in globine resničnosti. Zasvojenci s pametnim telefonom se pogosto začnejo zapirati vase, ne upajo si več iti v javnost in izgubijo socialne veščine. Širina jih začne ogrožati.«

A tudi Kramli je prepričan, da »težava ni v tehnologiji. Ne moremo obsojati telefonov in računalnikov, pravi problem je neaktivnost, fizična in umska – ta pripelje do vseh teh zablod, iz katerih se razvije zasvojenost.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>