Zlati holokavst II.

Pogovor o iskanju zdravniške pomoči zaradi kajenja elektronskih cigaret je med mladimi nekaj vsakdanjega. Vsak pozna koga, ki je zaradi tega moral k zdravniku, kot je nekoč vsak poznal koga, ki je moral na »izpiranje želodca« zaradi zastrupitve z alkoholom. Ker se vejpanje še vedno predstavlja predvsem kot manj škodljiva zamenjava za kajenje tobaka, smo se za stvarnejše in manj anekdotične podatke obrnili na zdravstvene ustanove.

Najprej je postalo jasno, da se s tem segmentom sistematično v zdravstvu (še) ne ukvarjajo. Ko pa nam je uspelo najti primerne sogovornice, se je »urbani mit« o hospitalizacijah mladih zaradi vejpanja izkazal za resničnega.

»Povečuje se število dokazov, ki kažejo, da kajenje elektronskih cigaret ne povzroča samo odvisnosti od nikotina, temveč pomeni tudi tveganje za okvaro pljuč,« je pojasnila Sabina Škrgat iz kliničnega oddelka za pljučne bolezni UKC Ljubljana in z Medicinske fakultete v Ljubljani. »Akutne posledice vključujejo bronhokonstrikcijo, torej zožitve in pretirano reaktivnost dihalnih poti, poslabšanje astme ter mogoč razvoj akutne poškodbe pljuč in sindroma akutne dihalne stiske pri odraslem.«

Nova »bolezen« že ima tudi ime – poimenovali so jo »poškodba pljuč, povezana z rabo elektronske cigarete ali elektronskih izdelkov za kajenje«. K njej pa poleg simptomov, povezanih s pljuči, dodaja Sabina Škrgat, sodijo tudi simptomi, povezani z »gastrointestinalnim sistemom – pojavljajo se kašelj, bolečina v prsih, pomanjkanje kisika, zvišana telesna temperatura, bruhanje, diareja in bolečine v trebuhu. Spremembe so lahko vidne tudi na slikovni diagnostiki pljuč.« Temu pritrjuje Mihaela Zidarn iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in s katedre za interno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani in dodaja, da »mlajši ko je uporabnik, večja je verjetnost trajne zasvojenosti in posledične redne rabe, ki pa ima negativne učinke na številne organe«.

Sabina Škrgat tudi potrjuje, da v klinični praksi v pulmološke ambulante »prihajajo mladi ljudje s podobnimi simptomi. Ko jim povemo, da so težave lahko posledica kajenja elektronskih cigaret, mnogokrat sledi zanikanje. Kako tudi ne, saj so živeli v prepričanju, da tovrstno kajenje ni nevarno.«

V tej povezavi omenja delo Zlati holokavst avtorja Roberta N. Proctorja, ki podrobno opisuje »zločesta dejanja tobačne industrije, njihov do potankosti premišljeni marketing na toboganu kajenja ’klasične cigarete’«. Tam so opisane metode zavajanja, dezinformacij, manipulacij, širjenja dvoma o škodljivosti zdravju in minimiziranja posledic kajenja, s katerimi je tobačna industrija »dosegla izjemno široko rabo tega smrtonosnega izdelka. Žal se mi dozdeva, da smo že zdaj priča toboganu elektronske cigarete z dovolj ’dokaznih vsebin’ za začetek pisanja Zlatega holokavsta 2.« Sabina Škrgat pričakovano opozarja, da gre v resnici »za zmagovito evolucijo tobačne industrije, ki jo poganjajo tudi krila spleta in tako imenovanih influencerjev, ki imajo kratkoročne cilje ter o tej temi ne vedo nič, vedo malo ali pa je to, kar vedo, povsem narobe.«

Zdravnica še zaključuje, da je v primerjavi s klasično cigareto elektronska še mlada. A na kratki rok se kažejo celo hujše posledice kot pri navadni cigareti, »kakšen spekter dolgoročne toksičnosti nam bo prineslo kajenje elektronske cigarete, bomo v resnici verjetno šele videli«.