Pahor na TikToku deli nasvete o osvajanju deklet in razlaga, kdaj in kako je izgubil nedolžnost

Nekdanji predsednik republike Slovenije, ki je vodil državo kar deset let, je danes postal nesporen sinonim za osebnostno pobebavljenje in infantilno trivialnost. Verjetno bolj kot kateri koli drug predsednik države na svetu.

Nič novega ne povemo s trditvijo, da je nekdanji predsednik republike Slovenije, ki je vodil državo kar deset let, danes postal nesporen sinonim za osebnostno pobebavljenje in infantilno trivialnost. Verjetno bolj kot kateri koli drug predsednik države na svetu.

Medtem ko je nekoč zasedal najvišje položaje v državi, zdaj na TikToku deli nasvete mladim o osvajanju deklet in razlaga, kdaj in kako je izgubil nedolžnost, pospešuje prodajo supov in Medexovih izdelkov, se spogleduje z vsakodnevno monetizacijo svoje podobe in igra vlogo zanikovalca genocida v Gazi. Kjer svojo nehumanost nadomešča s kratkimi videi, v katerih se zabava ob uživanju kislih kumaric iz Mercatorja, športanjem in pačenjem pred kamero na tisoč in en način.

»Življenski nasveti«

Vendar bi nasedli, če bi pristali le na elementarno tezo o njegovi nenadni preobrazbi iz resnega politika v dežurnega klovna na družbenih omrežjih. Zato bom dodal naslednjo: Pahor je svojo apolitizacijo in depolitizacijo lastne podobe izvajal ves čas, celo dekado svojega predsednikovanja. Razen za avtokastrirano domače novinarstvo, ki tega ni opazilo, in za 474.289 Slovenk in Slovencev, ki so zanj volili leta 2012. In seveda dodatnih 375.106 tistih, ki so mu omogočili zmago še leta 2017.

Ko nam Pahor danes deli »življenske nasvete« (!), tokrat za osvajanje deklet, vsega res ni kriv on. Novinarji in omenjeni volivci, ki so prispevali skupno 849.395 glasov, nam dolgujejo pojasnilo, saj je počel to, kar počne danes, ves čas, z njihovo velikodušno pomočjo. Recimo dobesedno vsak dan je deset let ob po peti uri popoldan plenil pozornost z novo objavo na instagramu. Zdaj je temu pač dodal pohod na TikTok in druge oblike kapitalizacije samega sebe, kot temu nesramežljivo pravi sam.

Prehod od državnika do vplivneža na družbenih omrežjih ni naključen – predstavlja vrhunec njegove kariere, ki je bila od začetka osredotočena na samopromocijo, zanikanje lastne moralne avtoritete, abstinenco od političnih mnenj in varno sklicevanje na to, da so njegove predsedniške pristojnosti menda omejene. Takšen je od leta 2012 postajal vedno bolj in ob zaključku leta 2022 bil že čisto neskrito to, kar je danes.

Kot večkrat ugotavljam, tudi v svoji knjigi Pahorjev medijski flirt, ki v debelem letu in pol od izida ni pritegnila niti enega novinarja, je »najzmagovitejši slovenski politik«, ki je kar devetkrat zapored dobil mandat volivcev. No, namesto nas je vse naštete zmage preštel kar sam, potem pa svojo kariero kronal z nenehno medijsko podporo in populističnim flirtom, ne pa resnimi dosežki.

Ko omenjam novinarsko podporo, znova ponavljam, da je bila ta spontana in zvito skalkulirana: ker se je zavedal, da je njegov populistični flirt pisan na kožo vedno bolj tabloidnim medijem, so slednji rade volje objavljali njegove dovtipe in neslanosti. V končno zadovoljstvo obojih.

Nov kandidat za predsednika leta 2027?

Njegova oportunistična narava, moralni relativizem in monetizacija političnega vpliva sta v opreki s spekulacijami nekaterih medijev, da bi se utegnil pojaviti kot kandidat na predsedniških volitvah čez dve leti. Tokrat s podporo Janeza Janše, saj se mu je leva sredina končno le sramežljivo odrekla, njegov politični boter pa nima nobenih zadržkov v paktiranju s komer koli, če mu to prinaša koristi.

Si lahko predstavljamo, da se tako zelo politično izpraznjeni kandidat, ki daje TikTok nasvete za zmenkarije, razlaga o izgubi svoje spolne nedolžnosti in se pači za denar, lahko zavihti nazaj na piedestal prvega državnika? Težko in morda le pod pogojem, če bo kandidiral za ikono TikTok uporabnikov! Kot vemo, mu je sicer kot »kralju instagrama« uspelo oboje, a ne v tem vrstnem redu. Že sama kandidatura politično in moralno bankrotiranega politika, ki ga opevajo le še posamični novinarji, bi predstavljala popoln fiasko za domačo politično kulturo, saj bi bila primerljiva s kandidaturo kakšnega Damjana Murka in preprosto nov poskus nadaljnje monetizacije. Povedano preprosto: če bi poskušal znova, bi v vsej svoji neverodostojnosti obveljal za nekoga, ki neprepričljivo snubi volivce na način, ko daje fantom navodila za uspeh na zmenkih.

Nekdo, ki iskreno priznava, da vse, kar počne, izvaja le zaradi monetizacije, celo pri najbolj naivnem volilnem telesu ne bi imel več nobenih šans.

Moralni vakuum

Pahorjeva zapuščina je kakopak klavrna in z moje strani podrobno popisana: pomanjkanje državništva, drže moralne avtoritete in izogibanje odgovornosti je spremljalo opuščanje levih idealov, hrbet v nož socialni demokraciji, na katero se je, na sledi Tonyu Blairu, kar nekaj časa »šlepal«. A je bilo videti, da izvaja le modno politično pozo, polno praznih puhlic. Na koncu je pristal na čvrstih temeljih grobe kapitalistične ideologije samotrženja, politično pa vedno bolj neskrito koketiral z Janšo, tudi v času njegove izgradnje avtoritarne države.

Po koncu mandata je začel podkast, predvajan na Planet TV, ki je pod vplivom Janševega medijskega imperija, kar sovpada z njegovo monetizacijo vpliva in izkoriščanjem politične preteklosti za osebni dobiček. Moralni vakuum njegove depolitizacije ga je izpraznil sleherne kredibilnosti ne zgolj v političnem, ampak tudi družbenem življenju, zato so mu ostala le še nezahtevna družbena omrežja in lahkotno štosiranje pred mladino. Njegovi sebki in samosmešenje, občasno pospremljeno s seksizmi, so ga v komunikacijskem flirtu resda naredili za najbolj priljubljenega politika celo desetletje, ker je zvito igral na karto priljudne simpatičnosti pri vseh slojih ljudi, toda cena za to je zdaj izstavljena.

Miške in brez opravičil

Pahor je celo napisal priročnik za politike z naslovom »Zmaga je začetek: priročnik za politične & druge začetnike«. Ampak še pred objavo je bilo jasno, da gre za nateg samopromotorja, ki je kot apolitičen izstopil iz arene in skočil v novo, monetizacijsko – panegiriki novinarjev niso pomagali. Sporočilo knjige bi moralo biti jasno: res uspešen politik boste šele, ko boste, tako kot sam, kapitalizirali svoje obnašanje kot apolitik.

Zdaj ga čaka priročnik za lovljenje punc in izgubo nedolžnosti, saj na TikToku deli nasvete o osvajanju deklet. V tehnologiji lovljenja državljanov na limanice – torej populističnem manipuliranju volivcev – in osvajanja najbrž ni velike razlike: oboje temelji na površnem flirtu, obljubah in izkoriščanju čustev za osebne potrebe. Če se je pred leti zaradi izjav o miškah, namenjenih dijakinjam, še moral opravičevati zaradi neprimernih besed, se za nove nasvete več ne rabi.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah je uspelo priti v parlament nekomu, ki je dolga leta nazaj dajal podobne nasvete v svoji kultni oddaji Videošpon. Pahorjeva pot je bila bistveno drugačna; Jonas Žnidaršič je postal poslanec Socialnih demokratov in morda bi njegovemu imitatorju uspelo ponoviti kaj podobnega s kandidaturo pri SDS, kaj več od tega pa ne.

Predstojnik katedre

Kaj si o Pahorjevem pobalinstvu mislijo na katedri Nove univerze za slovenski nacionalni program? Tako se imenuje enota oddelka Jambrekove univerze, katere predstojnik je nihče drug kot Pahor sam! Njeni člani so dr. Matej Avbelj, akademik Tadej Bajd, dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Peter Jambrek, akademik Milček Komelj, dr. Ernest Petrič, Alenka Puhar, dr. Dimitrij Rupel, dr. Aleš Šteger in akademik Boštjan Žekš.

Številni od njih so trenutno zaposleni s pisanjem javnih pisem, v katerih opozarjajo na neupravičenost kritik Izraela v času izvajanja njegovega genocida nad palestinskim ljudstvom, o vojnih zločinih pa nimajo posebnega mnenja. Nič čudnega, da so se s Pahorjem kot zanikovalcem genocida ujeli tudi ideološko. Niso pa zaenkrat uspeli sporočiti, ali je monetizacija njihovega predstojnika na družbenih omrežjih z vsemi štosiranji vred morda tudi del njihovega projekta slovenskega nacionalnega programa? Ker potem imamo zelo resno težavo na nacionalni in univerzitetni ravni.

Dodatna regresija

Pahorjev moralni padec je žalosten simbol slovenske politike: od komunista do kapitalista, od predsednika do svetovalca na zmenkarijah in pripovedovalca o svojih spolnih dogodivščinah v gimnaziji. Njegov pristop na TikToku predstavlja še dodatno regresijo že itak klavrne in pogrošne instagramske prezence, v kateri je postal zabavljač za mlade.

Naj služi kot končen opomin, kako nizko lahko pade politik, ki stavi vse na populistični flirt za vsako ceno, in kako primitivno je lahko domače volilno telo. Seveda nikoli ne smemo podcenjevati njegove dovzetnosti za trivialnost, ampak zdi se, da je tokrat dno doseženo in da celo najbolj naivni niso pripravljeni stopiti še nižje.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**