Drevesa so politično vprašanje

Deset organizacij – od Mladih za podnebno pravičnost, Mreže za prostor, platforme LOM – Ljubljana odprto mesto do oddelka za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti in Arborističnega društva Slovenije – je v sredo s široko podporo več kot 650 podpisnikov in podpisnic pozvalo predsednika vlade, pristojnega ministra ter županje in župane k sprejetju konkretnih ukrepov za zaščito dreves v času ekstremne vročine.

»Vročinski val je junija letos prizadel drevesa v slovenskih naseljih kot še nikoli doslej,« v pozivu opozarjajo podpisniki. Po podatkih Arsa (Agencije RS za okolje) je odmik temperature od dolgoletnega povprečja na državni ravni junija znašal približno 3,7 stopinje Celzija, s čimer se je letošnji junij uvrstil na prvo mesto med najtoplejšimi juniji od leta 1950. Hkrati je bil tudi najbolj suh vsaj od leta 1950. Na Arsu posebej navajajo razmere recimo v Metliki, kjer je ves mesec padlo le dva milimetra padavin ali okoli 95 milimetrov manj kot navadno.

»Ljudje z vseh koncev države so poročali o ožganem rastlinju in posušenih drevesih. Mnogi so med junijsko pripeko spraševali po rešitvah, samoiniciativno zalivali drevesa ter občine pozivali, naj vendarle ukrepajo. Nekatere občine so drevesa zgledno zalivale in ob nova drevesa namestile zalivalne vreče, veliko preveč dreves pa je ostalo prepuščenih žgoči vročini,« opozarjajo podpisniki poziva, med njimi številni strokovnjaki in strokovnjakinje za rastline.

Odgovorne na ravni države in občin pozivajo, naj v najkrajšem času sprejmejo štiri sistemske ukrepe za zaščito dreves, saj so ta izjemnega pomena za mesta. Prvič, pripravijo naj enotna pravila za strokovno ravnanje z drevesi v naseljih in državne smernice za načrtovanje in urejanje javnih zelenih površin in dreves v naseljih. Pri tem pozivajo k vzpostavitvi evidence dreves v naseljih in potrebni izdaji dovoljenj za posek – na javni ali zasebni površini. Drugič, pripravijo naj se usmeritve za vse, ki želijo občinskim službam pomagati pri skrbi za drevesa in druga živa bitja v naseljih. »Gradivo naj pove, kako lahko strokovno ustrezno, še posebej pa v času suše pomagajo prizadetim drevesom, pticam, divjim opraševalcem in drugim živim bitjem v svoji soseski.« Tretjič, podpisniki zahtevajo izdelavo nacionalnih smernic za rabo vode v izrednih razmerah, pri čemer naj imata »zalivanje dreves v naseljih in skrb za živa bitja nedvoumno prednost pred dejavnostmi, kot je zalivanje igrišč za golf ali pranje avtomobilov«. Kot četrto zahtevo podpisniki omenjajo vzpostavitev strokovne skupine, ki bo na ravni države spremljala razmere v prostoru, posodabljala smernice in pomagala občinam.

Ravno v sredo je agencija Reuters poročala o pritiskih okoljskih aktivistov v Madridu. Ti so ob enem najdaljših vročinskih valov, ki ga ta mesec doživlja Španija, od desnokonservativnega župana Joséja Luisa Martineza Almeide zahtevali pospešeno zasaditev dreves zlasti v najrevnejših mestnih predelih. Na ulici enega od teh predelov, Puente de Vallecas, je zadnje dni temperatura zgodaj popoldne dosegla 41,4 stopinje Celzija. »Z zviševanjem temperature so drevesa postala politično vprašanje,« opozarja Reuters in navaja študijo madridske Politehnične univerze, po kateri je v najbolj vročih delih mesta, »vročinskih otokih«, temperatura za kar osem stopinj višja kot v delih z drevesi. Madridski Puente de Vallecas naj bi bil v času sedanjega župana izgubil 1314 dreves, poleg pozebe pa so ključni krivci mestni gradbeni projekti in razrahljana pravila o nadomeščanju posekanih dreves. Sedanji vročinski val v Španiji sicer tamkajšnji javni inštitut za zdravje povezuje z več kot 1100 smrtmi, zlasti med zdravstveno šibkimi starejšimi.