Enako plačilo za enako delo

Pred dvema letoma je začela veljati direktiva evropskega parlamenta o krepitvi rabe načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske, s katero Evropska unija od držav članic zahteva, da v svojo zakonodajo uvedejo ukrepe, ki bodo poskrbeli za večjo transparentnost plač. Ugotovljeno je namreč bilo, da je skritost plač eden izmed glavnih dejavnikov, ki onemogočajo večjo plačno enakost med ženskami in moškimi.

Novosti, ki jih predvideva uredba, pa zadevajo tudi splošno preglednost plač, ne le razmerja med plačami moških in žensk. Iskalci zaposlitve, tako uredba, imajo pravico, da od potencialnega delodajalca prejmejo podatke o začetnem plačilu ali njegovem razponu, ki temelji na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, na samem razgovoru pa potencialni delodajalec kandidata ne sme spraševati o preteklih plačilih. Poleg tega imajo zaposleni pravico do obveščenosti, kar pomeni, da lahko od delodajalca zahtevajo podatke, kakšno plačo povprečno dobivajo njihovi sodelavci, ki spadajo v enako kategorijo kot oni. Ti podatki bodo morali biti prav tako razčlenjeni po spolu.

Večja podjetja bodo morala poročati o plačni vrzeli – o razmerju med povprečnim plačilom moških in povprečnim plačilom žensk. Delodajalci z več kot 250 delavci bodo morali od leta 2027 poročati vsako leto, podjetja s 150 do 249 delavci bodo to morala početi vsaka tri leta od leta 2027, podjetja s 100 do 149 delavci pa bodo morala začeti poročati vsaka tri leta šele leta 2031. Direktiva mora biti v slovensko zakonodajo prenesena do 7. junija prihodnje leto.

Direktiva o transparentnosti plač pa je zmotila delodajalce in zdaj svarijo pred »prenormirano« slovensko zakonodajo. Združenje delodajalcev Slovenije je sporočilo, »da si v okviru krovne evropske organizacije BusinessEurope prizadevamo kot socialni partner za odlog uveljavitve direktive in resen razmislek o spremembi te, saj je v neskladju z evropsko področno zakonodajo, hkrati pa povzroča nesorazmerno visoko administrativno breme pri evropskih delodajalcih«.

Skrbi jih predvsem, da bi morali v oglasu za novo delovno mesto objaviti tudi ponujeno plačo oziroma njen razpon – opozarjajo, da se države članice same odločajo, kako bodo dosegle cilje direktive in da je to le ena izmed možnosti. Poudarjajo še, »da zgolj z enim podatkom o ’začetni plači’ ne moremo zajeti dejanskega plačila zaposlenega, ki je individualno, odvisno tudi od narave dela, dodatkov in tako dalje«.

Na ministrstvu za delo zakon, ki bo slovensko zakonodajo prilagodil direktivi, že pripravljajo, ni pa še znano, kako točno bo videti in kako bo izpolnil merila direktive v delu, kjer je zahtevano, da delodajalec objavi znesek ponujene plače. Predlog bo predvidoma jeseni poslan ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), kjer bodo delodajalci tudi uradno lahko podali pripombe. Na ministrstvu so prepričani, da bo zakon sprejet pravočasno, torej do 7. junija 2027.