Alarmisti iz Esmeralde

Sredi avgusta je evropski statistični urad objavil podatke o gospodarski rasti, po katerih je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju zraslo za 0,7 odstotka in s tem doseglo tretjo najvišjo rast v EU in enako kot ZDA. Čeprav je podatek spodbuden – gre za obrat po padcu v prvem četrtletju, hkrati sta se močnejši gospodarstvi Nemčije in Italije v istem času skrčili –, so na Gospodarski zbornici Slovenije pet dni po objavi Eurostata razglasili, da bi »morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati«, zlasti seveda z znižanjem davkov. A kaj, ko so ravno v tem tednu javno prišle v javnost objave podjetij. Ta poročajo o rekordnih polletnih dobičkih, med njimi je tudi Petrol, katerega uprava je še pred mesecem dni zapirala »neprofitabilne črpalke« in napovedovala poslovni zlom. Še več: državni statistični urad je ta ponedeljek sporočil, da je v 2. četrtletju letos stopnja brezposelnosti upadla na najnižjo raven, odkar merimo in četrtletno objavljamo ta kazalnik (od 2. četrtletja 1997): znašala je 3,2 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot pred enim letom in za 0,8 odstotne točke manj kot v 1. četrtletju letos.

Zakaj gospodarski lobisti torej govorijo in nastopajo, kot da je država pred zlomom? Zakaj je njihova edina mantra, da smo nadpovprečno obdavčeni in potrebujemo nižje davke, čeprav je Slovenija po pobranih davkih v bruto domačem proizvodu pod povprečjem Evropske unije? In zakaj jih ne alarmira bolj, kar zares je alarmantno: da so naši ključni razvojni projekti leta 2025 sežigalnice odpadkov, nuklearka in orožje?

Izjavo, kako bi morali »zdaj zvoniti vsi alarmi«, je na novinarski konferenci prejšnji petek izrekel izvršni direktor Gospodarske zbornice za socialni dialog Mitja Gorenšček, ki je tudi eden od štirih državnih svetnikov, predstavnikov delodajalcev, skupaj s predsednikom državnega sveta Markom Lotričem. Gorenšček je z Bojanom Ivancem, analitikom zbornice, komentiral podatke o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ko je po 0,6-odstotnem padcu v prvem četrtletju slovenski bruto domači proizvod zrasel, in sicer za 0,7 odstotka, kar je bila celo tretja najvišja četrtletna rast za Romunijo (+1,2 odstotka) in Poljsko (+0,8 odstotka), enaka (+0,7 odstotka) pa je bila rast tudi v Španiji in Bolgariji. Gospodarstvo sosednje Avstrije je recimo sočasno zraslo za 0,1 odstotka, Madžarske za 0,4 odstotka, za Hrvaško še ni podatka, gospodarstvi Italije in Nemčije pa sta se med aprilom in junijem celo skrčili za –0,1 in –0,3 odstotka. Ti podatki kažejo, da so in bodo letošnje rasti bruto domačega proizvoda, ki, na žalost, ostaja edino relevantno merilo uspešnosti držav, nizke povsod v EU – z edino izjemo Irske, kjer rast statistično napihujejo prihodki multinacionalk, ki so tam registrirane zaradi nizkih davkov.

Razlogov za opisano stanje je več, od ameriških carin in nanje vezanih naložbenih negotovosti in trgovinskih motenj do, kot pri Sloveniji, počasnega črpanja evropskega denarja in neobstoja razvojnih načrtov.

V Sloveniji pobrani davki in prispevki pomenijo 36,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo na lestvici Eurostata uvršča globoko pod povprečje držav EU.

Bojan Ivanc, ki je po mnenju mnogih eden boljših gospodarskih analitikov v Sloveniji in čigar retorika se razlikuje od alarmizma mandatnih direktorjev gospodarskolobistične zbornice, je kot najšibkejše dele slovenskega gospodarstva natančno navedel zlasti padec investicij v osnovna sredstva, torej v stroje, zemljišča in opremo, ter padec izvoza blaga. Oba padca po Ivancu »odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih«. Čeprav gre torej za del kompleksnejšega globalnega dogajanja, ki ga s carinami in drugimi potezami narekuje ameriški predsednik Donald Trump, je izvršni direktor GZS Gorenšček na novinarski konferenci kot rešitev prednostno predlagal klasični ukrep: seveda, pozval je k davčnim razbremenitvam gospodarstva. Gorenščku smo poslali več dodatnih vprašanj, na katera ni odgovoril. Med drugim smo ga vprašali, kako točno bodo davčne razbremenitve zvišale nova naročila, ki jih imajo slovenska podjetja premalo, ter ali ne bodo davčne razbremenitve koristile predvsem lastnikom kapitala in še povišale njihovih dobičkov.

Prav te dni sicer v javnost prihajajo polletni rezultati podjetij, ki nikakor ne podpirajo teze o občem »alarmantnem stanju« v gospodarstvu. In res poročajo o rekordnih čistih dobičkih.

Najbizarnejša se zagotovo zdi uprava Petrola na čelu s Sašem Bergerjem, ki je minuli petek objavila rekorden polletni dobiček: matična družba, Petrol, d. d., je v prvem polletju letos izkazala 123 milijonov evrov čistega dobička, kar je kar 2,6-kratnik primerljivega lanskega dobička, čisti dobiček celotne naftnoenergetske skupine pa je medletno zrasel za 44 odstotkov, na 75 milijonov evrov. Gre za isto podjetje, katerega ista uprava je še pred mesecem dni javno trdila, da vladna omejitev marž »resno ogroža« podjetje in »vzdržnost dejavnosti prodaje naftnih derivatov«, zaradi česar so protestno ustavili vse razvojne investicije, zamrznili izplačila sponzorskih in donatorskih sredstev in za dobre tri tedne celo zaprli »neprofitabilne črpalke« v štirih manjših odmaknjenih krajih (v Petrini, na Črnem Vrhu nad Idrijo, v Solčavi in Podkorenu), kjer so ti obrati za prebivalce jedrna infrastruktura. Rekordni polletni dobiček je na ravni skupine celo večji, kot je bil v prvih polletjih 2020 in 2021 skupaj. A petrolovcev ni nič sram. Nova predsednica nadzornega sveta Vesna Južna, ki z možem Darijem obvladuje okrog 10 odstotkov Petrola, po zadnji lestvici Financ pa razpolagata s 345 milijoni evrov premoženja, je ob objavljenih rekordnih dobičkih celo izjavila, da tak okvir delovanja, torej nadaljnje omejevanje marž, družbi »ne omogoča ustvarjanja zadostnih finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo razvojnih načrtov in investicij, predvsem investicij v energetsko tranzicijo, ki jo narekujejo regulatorji«. Morda bi Petrol imel zadosti sredstev, če si ne bi lastniki izplačevali tolikšnih dividend: ravno 1. avgusta so iz Petrola potegnili 86,3 milijona evrov dividend iz lanskega dobička.

Tudi logistična družba Luka Koper je prejšnji četrtek objavila, da je »kljub zahtevnim razmeram in številnim negotovostim« v prvem polletju 2025 poslovala »zelo uspešno in presegla vse ključne finančne kazalnike«. Skupina je prihodke medletno zvišala za 15 odstotkov, čisti dobiček pa za 33 odstotkov na 43,5 milijona evrov. Med drugim so v Luki pretovorili 452.049 vozil, kar je deset odstotkov več kot v istem času lani, kar pripisujejo novim poslom, predvsem »uvozu vozil različnih kitajskih proizvajalcev ter izvozu v Evropi proizvedenih avtomobilov, namenjenih sredozemskim trgom«. Rekorden dobiček so imele tudi banke in hranilnice v Sloveniji: po podatkih Banke Slovenije je »naš« bančni sistem v prvem polletju letos prebil mejo pol milijarde čistega dobička (551 milijonov evrov), čisti dobiček pa je v istem času lani znašal 496 milijonov. To je dobra novica zlasti za večinske tuje lastnike bank. O rekordnem, za petino višjem medletnem čistem dobičku so pred dnevi poročali tudi iz skupine Zavarovalnice Triglav. Ti podatki seveda ne kažejo celostne slike, a spomnimo, da so gospodarske družbe zadnja štiri leta, 2021–2024, kumulativno izkazale zgodovinsko rekordne dobičke: po podatkih javne baze AJPES so v teh letih skupaj izkazale 25,01 milijarde evrov neto čistih dobičkov.

Razblinil pa se je še en podatek, ki ga vztrajno ponavljajo na Gospodarski zbornici. Euronews, vseevropska novičarska mreža s sedežem v francoskem Lyonu, je v torek objavila lestvico, ki kaže, kolikšen delež bruto domačega proizvodu (BDP) neke države pomenijo pobrani davki in prispevki. »Ti prihodki so za vlade ključno sredstvo za financiranje javnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje,« opozarjajo pri Euronewsu in dodajajo, da se kljub temu po Evropi močno razlikujejo. Na lestvici, ki povzema podatke Eurostata za leto 2023, je na prvem mestu Francija s 45,6 odstotnim deležem, sledijo ji Belgija, Danska, Avstrija, Finska, Švedska, Luksemburg, Italija, Grčija in Nemčija, ki imajo vse višje deleže od povprečja EU, ki je pri 40 odstotkih. V Sloveniji pobrani davki in prispevki pomenijo 36,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo na objavljeni lestvici uvršča pod povprečje, na 16. mesto med 27 držav članic, konkretno med Španijo in Poljsko. Za leto 2024 je Eurostat doslej objavil podatke le za pet držav, to je za Švedsko, Luksemburg, Slovaško, Estonijo in Dansko, in v zadnji so pobrani davki in prispevki lani dosegli 45,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je rahlo več kot v Franciji leta 2023.

Namesto prižiganja alarmov, ki tako pogosto delujejo usklajeni s politično opozicijo, in pozivov k nižjim davkom, ki koristijo le lastnikom kapitala, bi morali lobisti v gospodarstvu prispevati k smiselnejši razvojni strategiji države. Zdaj so namreč naši paradni projekti dve sežigalnici odpadkov in nova mega ameriška nuklearka, kar so projekti preteklih desetletij, edina odmevnejša strategija razvoja, ki smo jo dobili ob rastočih negotovostih v gospodarstvu, pa je strategija razvoja obrambne industrije, ki naj bi odprla množična vlaganja v orožarsko industrijo oziroma militarizacijo. Lobisti iz leta 1999 zgrajene stavbe Gospodarske zbornice v Ljubljani bi se vendar morali spomniti, da se njihova stavba imenuje Esmeralda ali zeleni smaragd po zvezdi mehiške telenovele zaradi zelene fasade, ne pa zaradi tega, ker je bila v tej telenoveli protagonistka Esmeralda slepa.