Alarmisti iz Esmeralde
Kako (ne)verodostojni so gospodarski lobisti

Zajtrk predsednikov članic Gospodarskega kroga na pogovoru o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva aprila letos na GZS. (na fotografiji prostor za predsednika GZS Tiborja Šimonko)
© Borut Krajnc
Sredi avgusta je evropski statistični urad objavil podatke o gospodarski rasti, po katerih je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju zraslo za 0,7 odstotka in s tem doseglo tretjo najvišjo rast v EU in enako kot ZDA. Čeprav je podatek spodbuden – gre za obrat po padcu v prvem četrtletju, hkrati sta se močnejši gospodarstvi Nemčije in Italije v istem času skrčili –, so na Gospodarski zbornici Slovenije pet dni po objavi Eurostata razglasili, da bi »morali sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati«, zlasti seveda z znižanjem davkov. A kaj, ko so ravno v tem tednu javno prišle v javnost objave podjetij. Ta poročajo o rekordnih polletnih dobičkih, med njimi je tudi Petrol, katerega uprava je še pred mesecem dni zapirala »neprofitabilne črpalke« in napovedovala poslovni zlom. Še več: državni statistični urad je ta ponedeljek sporočil, da je v 2. četrtletju letos stopnja brezposelnosti upadla na najnižjo raven, odkar merimo in četrtletno objavljamo ta kazalnik (od 2. četrtletja 1997): znašala je 3,2 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot pred enim letom in za 0,8 odstotne točke manj kot v 1. četrtletju letos.