Modrost sreče

Wisdom of Happiness, 2025, Barbara Miller & Philip Delaquis

za

Dalajlamov zemljevid emocij.

»Ne pričakujte preveč,« dahne dalajlama Tenzin Gjatso na začetku tegale dokuja, kombinacije dolgega intervjuja z njim, arhivskih posnetkov (otroštvo in mladost, beg iz Tibeta, kitajsko nasilje nad Tibetanci ipd.) in materialov, ki vizualno poudarijo njegov stand-up. Dalajlama ima kakopak značilen, avtorski, nalezljiv, viralen nasmeh – tako kot britanski komik Jimmy Carr, ki s svojimi stand-upi skrbi za dobro počutje. Kar počne tudi dalajlama: skrbi za dobro počutje, kaže poti do notranjega miru (tudi Carr deluje katarzično, ljudi skuša očistiti vseh nestrpnosti, predsodkov, agresivnosti, resentimenta ipd.), ljudi navdaja z občutkom skupnosti, sodelovanja, empatije, solidarnosti, netekmovanja in enakosti (»Vsi smo isti«), obenem pa svari pred jezo, sovraštvom, strahom, stresom, nezadovoljstvom, obupom, tekmovanjem, osamljenostjo in frustracijami – kapitalističnimi boleznimi. »Vsi so busy, busy, busy. Vsi hočejo še več, še več, še več in to takoj.«

Dalajlama, nekdanji Maov prijatelj (»Bil mi je kot oče, a ga je oblast pokvarila«), je luciden opazovalec in analitik jeze in sovraštva, obupa in osamljenosti in drugih kapitalističnih bolezni – kapitalizma, fetišizma, ki ga žene. Ali res potrebujem to, kar vidim v izložbi? Ne. Zelo hitro mi ne bo nič več pomenilo. Vse je le začasno – in kapitalizem to prekarnost bajno in brezobzirno monetizira, tako kot kapitalizira tudi eksploatiranje, zatiranje in ugonabljanje drugih, z vojnami vred. »Ne moreš pobiti vseh, ki jih ne maraš.« Kitajci so od leta 1959 pobili milijon Tibetancev. Pri Jimmyju Carru vedno veste, kakšne vice lahko pričakujete – pri dalajlami tudi. Carr pogosto pripoveduje vice, za katere pravi, da ti lahko uničijo kariero – dalajlama pripoveduje »vice«, ki so mu kariero uničili na Kitajskem. Globoko vdihnite – zadržite sapo – in izdihnite. Vsi hočejo srečo. »Enaindvajseto stoletje ne bo lahko.« (art)