Konzum / Stare krave

Bracerie Venete
Via della Madonnina 5, Trst
Tel.: +39 040 765 058
Žerjavica pod beneškimi gradelami je razbeljena od ponedeljka do sobote od 19.00 do 22.30.

Ambient:
s kraljevsko temnimi toni obarvani velbi, rustikalni leseni stropi in tla, preproge, udobni stoli, težki beli prti, usmerjena svetloba in pridušena lounge muzika; otmeno!

Napitki:
s kar resne mednarodne vinske karte – na kateri pa vendarle manjka vsaj kakšen španjolec – smo za 27 evrov izbrali lahkotno, a karakterno rdeče vino Lacryma Christi 2023 zadruge Feudi di San Gregorio

Vegetacija:
ena hladna predjed in ena pašta, vse drugo je tu mesno

Dostopnost:
pred restavracijo je parkirišče za motocikle, garaža je takoj za vogalom, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
zloženka iz jagnjetine
polnjeni zapečeni njoki
svedrci na žaru s tatarcem

Ne tako fino:
manko osvežilne podpore kostati stare krave

Začetne jedi in pašte stanejo od 15 do 22, glavne od 26 do 40, zoreni stejki (florentinci in bržolni s kostjo) starih krav pa od 10 do 15 evrov za 100 gramov teže.

»V Trstu pa že dobri dve leti nismo bili, se obnašamo, kot da ne bi bil naš!« je predstavnik inšpektorjev v Konzumovem strateškem svetu opozoril, da bi kazalo resno prešnofati kakšno tržaško betulo. Zamejsko doušništvo nam je tako promptno pripravilo seznam primernih placev, s katerega smo izbrali od centralnih tržaških lokacij in od za to mesto značilnih gostilniških navad odmaknjene, resnemu ravnanju z mesom posvečene Bracerie Venete.

Ulica in vhod v restavracijo nista videti ravno obetavno, sploh, ko vidiš, da moraš za vstop pozvoniti na zvonec in počakati, da ti odprejo in vstop odobrijo. No, ko si enkrat notri, se dvomi razblinijo: ognjišče z razbeljeno žerjavico na eni strani, vitrine z velikimi kosi mesovja, predvsem govejih hrbtov, na drugi, vmes pa vinski hladilniki in z destilati zapolnjene police.

Jedilni list je razdeljen na kar obsežno zbirko začetnih jedi, tri ali štiri pašte, glavnim porcijskim mesnim jedem pa sledi še zbirka kostat in florentincev starih krav, opremljena s podatki o izvoru, letu rojstva in času zorenja. Petinštirideset dni zoreno meso 17 let prosto paseče se dolinske asturijke je bilo mehko, pečeno v nulo in intenzivnega, rahlo oreškastega okusa, maščobo pa je vleklo že proti sladkastim tonom. Zanimiv dodatek pri serviranju je bila svečka iz govejega loja, ki smo ga lahko kapali na kose mesa, smo pa ob zapečenem krompirju in nekaj šnitah melan-bučk resno pogrešali kakšno surovo, hrustljavo, svežo zelenjavo, ki bi zarezala v mesno bogatijo.

Kljub impozantnosti stejkovja nas je pri benečijskih gradelah bolj navdušilo ustvarjalno vključevanje mesa v avtorske jedi: iz karpača holštajnke naredijo celo slikarijo, počasi pečena razkoščičena prepeličja bedra napolnijo z jurčki in sv. podbradkom in po dopeki na žaru premažejo z bolano umamijado od salse. Pod čripnjo pečeno, s pekorinom potreseno jagnjetino stisnejo med rezine opečenca, ta hrustljavi kvader pa postrežejo z dimasto juho iz jagnječjega fonda, krompirjeve cmočke napolnijo s konfitirano svinjino, jih hrustljavo zapečejo in dajo na krožnik s kremami iz graha, paradižnika in gorgonzole, velike svedre pašte pa po kuhi opečejo na gradelah, postavijo na ohrovtovo kremo s timijanom in obložijo s tatarcem stare krave.

Z jurčki polnjeni, na cacio e pepe dokončani ravioli in simpatične, nepretenciozne sladice so tu delovali še najbolj navadno, a daleč od tega, da bi ogrožali priporočilo raziskovalnim karnivorom, ki vidijo dlje od burgerja, angusa in ribsov.