Kolesarji kmalu z Bleda v Bohinj?

Kolesarska pot med Bledom in Bohinjsko Belo se gradi že od leta 2022. Gre za projekt ministrstva za infrastrukturo, pri katerem sodelujeta tudi občini in ga sofinancirata. Gradnja kolesarske steze je bila otežena zaradi nepredvidljivih gradbenih zapletov, temu pa sta sledili še pritožbi ljubljanske nadškofije, ki jo je zmotila gradnja odseka Obrne–Soteska in Soteska–Bohinjska Bistrica. Nadškofija je pritožbo v zvezi z odsekom Obrne–Soteska umaknila, dogovora o odseku do Bohinjske Bistrice pa še ni.

Kot so ugotovili pri gradnji tega dela steze, obstaja nevarnost, da bo nanjo z okoliških pobočij padalo kamenje, zato se je gradbeno podjetje odločilo, da nad stezo zgradi ograje za zaščito, ki bi padajoče kamenje ustavile, preden bi padlo na kolesarsko pot. Nadškofija je julija letos vložila pritožbo zoper gradnjo teh ograj, saj naj bi preprečevale gospodarsko dejavnost v gozdovih nad stezo. »Obsežni kamniti zidovi in žičnate ograje nad gozdno cesto ter lesene ograje pod gozdno cesto preprečujejo sidranje gozdarskih žičnic za potrebe žičniškega spravila lesa in zlaganje lesa ob gozdni cesti. Naknadno načrtovani in deloma že vzpostavljeni lovilno-podajni sistemi spravilo lesa iz zalednih gozdov dejansko povsem onemogočajo,« je sporočil Damjan Korošec iz odvetniške družbe Brecelj Korošec Mate, ki zastopa nadškofijo.

Jernej Pavlin z ministrstva za infrastrukturo pa je opozoril, da so dogovore dosegli z 18 lastniki zemljišč izmed 20, pod zemljišči katerih bi bila postavljena zaščitna ograja, je pa res, da je nadškofija lastnik največjega dela zemljišč.

Odvetniška družba zdaj predlaga, da bi država te gozdove prevzela v last in upravljanje in nadškofiji izročila enakovredne nadomestne gozdove. »Po našem iskrenem prepričanju je predlagana menjava za državo in druge investitorje vrednostno vsaj nevtralna, če ne celo dodatna pridobitev. Država bo z menjavo pridobila površine gozdov, na katerih bo lahko dodatno izpostavila in razvila njihovo estetsko, rekreacijsko in turistično funkcijo – vse vzporedno z gradnjo in vzpostavitvijo pomembne kolesarske povezave,« je navedel odvetnik Korošec. Nadškofija je predlagala konkretna nadomestna gozdna zemljišča, ki mejijo na gozdni kompleks v njeni lasti.

Med pogajanji so bile nadškofiji sicer ponujene druge rešitve. »Izvedenec gozdarske stroke je pripravil izvedensko mnenje. Ugotovil je, da bi se z gozdom dalo še naprej gospodariti ob izvedbi dodatnih ukrepov, predvidenih v tehnološkem elaboratu. Ti ukrepi so gradnja dodatnih vlak, ki omogočajo dostop v zaledje ograj za zaščito pred padajočim kamenjem, in dodatne deponije za začasno skladiščenje lesa,« sporočajo iz direkcije za infrastrukturo.

Ministrstvo in občini morajo projekt končati do leta 2026, saj bodo sicer morali vračati namenska evropska sredstva. Institucija Slovenskih državnih gozdov naj bi sicer kmalu pretehtala možnost menjave zemljišč, ostaja pa vprašanje, ali se skuša nadškofija zaradi časovne stiske na račun države okoristiti z boljšimi zemljišči.