Konzum / Razkazovalnica

Restavracija Hiša A
Levec 4a
Tel.: 059 131 385
Pred Hišo A so veliki SUV-i parkirani od torka do sobote od 11. do 22. ure.

Ambient:
temen les, opeka, osvetljeni destilati, ogromne deske, črne lateks rokavice in usnjeni pogrinjki so rahlo kičast način za upravičevanje navitih cen

Napitki:
ob ponosno ponujeni polsuhi srebrni radgonski za 25 evrov je vinski list urejen in dovolj pester, nekatera vina, npr. Batičeva malvazija, pa celo zelo ugodna

Vegetacija:
nekaj solat in kakšna pašta Dostopnost: veliko parkirišče za velike avte in nič zaprek za gibalno ovirane

Fino:
šurlice s škampi

Ne tako fino:
zobatec iz pečice
prenavite cene

Deska s šestimi delicijami je stala 69,9, mali porciji šurlic s škampi in rižote z jurčki in filejem 18,9, zobatec 78/kg (krompir dodatno 3,5 na osebo), afogato in sorbet 6, crème brûlée pa 7,8 evra.

»Pazi, da ne opraskaš kakšnega velikana, nimamo budžeta!« je glavni inšpektor opozoril voznika, naj konzumobil previdno parkira med velike črne in sive cestne bojevnike, ki so čakali, da njihovi lastniki napravijo vtis tudi v notranjosti restavracije, ne le na njenem parkirišču.

Delanje vtisa je tudi ena od disciplin, ki gredo lastnikom Hiše A dobro od rok, sodeč po sprejemnem pultu, sijoče osvetljenih detajlih v sicer na temno narihtanih sobanah, pogrinjkih iz črnega usnja ter na srebrno matiran papir natisnjeni ponudbi z že na pogled visokimi cenovnimi postavkami. Proti tem a priori ne gojimo zamere, se nam pa vseeno zdi prav, da so upravičene bodisi s spektakularno lokacijo in opremo lokala, izjemnimi, nevsakdanjimi surovinami bodisi s kreativnostjo kuharja in vrhunsko izvedbo jedi, še najbolje pa z vsem naštetim.

Hiša A se poleg tega, da ustvarja ambientalno vzdušje, nekako še obnese pri nabavi nekaterih surovin, pri izvedbi je pa potem vse bolj na hojladri. Če za dober kilogram težkega zobatca in krompir z zelenjavo iz pečice zaračunajo 105 evrov, bi se spodobilo, da ribo temeljito oluskajo in je ne prepečejo, da krompir in zelenjavo spečejo do konca, skušajo uprizoriti malo zaftka in vse skupaj potem nekako postrežejo, ne pa da pred gosta postavijo keramični protfan s podrtijo, ki jo vidiš na fotki.

Tudi pri zbirki mesnin in paštet, ki jih zložijo na spektakularno velik kos lesa, vlada precejšen kaos – karpačo prekrijejo z mastnimi sušenimi paradižniki in artičokami in do konca skvarijo z balzamikom, pršut in sir z umetno tartufiziranim medom, puck nezačinjene fino mlete govedine pa oblijejo z neko nedefinirano majonezno omako s kockami redkvice in nanj položijo velik slan inčun, verjetno v upanju, da bo to gost na po deski plešočem krožniku sam zmešal v tatarca. Seveda na nobeno od jedi ne pozabijo položiti grahovega poganjka.

Ta je končal tudi na obeh jedeh, pri katerih nas je motila le cena: predvsem šurlice v okusni, močni škampovo-ribji omaki na rdeče z nekaj koščki škampovih repkov, pa tudi kremasta rižota z jurčki in rezinami govejega fileja so bile vzorno pripravljene, a s ceno skoraj 19 evrov za malo porcijo vendarle precenjene. To velja tudi za čisto navaden afogato, pri katerem smo se spraševali, zakaj si je prislužil oznako special, limonin sorbet in pudingasti crème, ki ga s premalo sladkorja in prešvoh brenerčkom pri mizi zaman skušajo dodelati v proper brûlée.

Hiša A je restavracija, ki računa, da ji bo z ambientalnim bliščem uspelo zakriti pišmevuhovsko površnost v kuhinji, in glede na zapolnjenost kapacitet ji to celo uspeva. Precenjeno.