Bo zmagal kmetijski pogled na medije?
Vse več prikritega oglaševanja, čeprav je z novim medijskim zakonom strogo prepovedano

Ko na naslovnici osrednjega dnevnega časopisa Delo več ne ločiš novinarskega prispevka od oglasnega sporočila
© Delo, 27. september 2025
Z novimi metodami umetne inteligence in razmahom družbenih omrežij je prikrita propaganda v vseh svojih škodljivih oblikah doživela neverjeten razmah. Eden zadnjih, najagresivnejših primerov so z umetno inteligenco ustvarjeni lažni videoposnetki slovenskih zdravnikov, ki naj bi prodajali najrazličnejša čudežna zdravila ali pa uporabnike družbenih omrežij vabijo, naj jim zaupajo svoje bančne podatke. Za odtenek manj sporno ravnajo tako imenovani spletni vplivneži ali influencerji. Ker je propagandno sporočilo učinkovitejše, če je videti pristno, iskreno in nesponzorirano, njihov poslovni model temelji na skrivanju plačnikov. Uporabniki družbenih omrežij so tako deležni neskončnega toka najrazličnejših skečev, izpovedi in osupljivih novic, ki pa so dejansko neoznačene reklame. A podobno zadnja leta vse pogosteje v skladu s prevladujočo usmeritvijo ravnajo tudi tradicionalni mediji in objavljajo ekonomskopropagandna sporočila v obliki člankov.