Film tedna / Zrcala, št. 3

V Kinodvoru bo 8. oktobra ob 20.30 premiera filma Zrcala, št. 3, v katerem režiser Christian Petzold (Phoenix, Rdeče nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete. Tokrat gre za skrivnostno družinsko psihodramo, v kateri skušata dve ženski znova sestaviti drobce svojih razbitih življenj.

Laura, študentka klavirja iz Berlina, med izletom na podeželje čudežno preživi prometno nesrečo. K sebi jo vzame skrivnostna domačinka Betty, ki začne zanjo skrbeti z materinsko predanostjo. Ko tudi Bettyjina mož in odrasli sin premagata začetno zadržanost, samotna podeželska hiška kmalu postane prizorišče prave družinske idile. Toda duhovi preteklosti vse bolj silijo na plan …

"Ko pišem scenarij za film, si vedno skušam predstavljati, da gre za sanje enega od glavnih junakov. Pri Phoenixu sem si zamišljal, da Nelly v Auschwitzu sanja o življenju, v katerem ni ran, ki jih je za vedno pustil holokavst; sanja o tem, da bi znova našla izgubljeni čas. Tokrat pa sem si predstavljal, da se mlada študentka klavirja med igranjem Ravelove skladbe Zrcala, št. 3 poda na domišljijsko potovanje k družini, kjer bi lahko bila srečna. Podnaslov skladbe je Čoln na oceanu. Ob poslušanju te glasbe razumemo, da je nevihta in da bi čoln lahko potonil. Podobno kot je s smrtjo hčerke potonila družina v filmu – razbitine zdaj plavajo na površini oceana, trije preživeli pa skušajo iz njih narediti splav. To je zgodba filma. Trije brodolomci plavajo drug proti drugemu in se trudijo povezati dele, da bi naredili splav in dosegli obalo. /…/ Morda pa vsi filmi v svojem bistvu pripovedujejo o ljudeh, ki skušajo iz razbitin zgraditi splav. Filmi pravzaprav govorijo o tem, kako preživeti. Ne o tem, kako živimo, ampak kako preživimo," je zapisal režiser.

Christian Petzold je študiral režijo na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Z deli, kot so Notranji mir (Die innere Sicherheit, 2001), Yella (2007) in Jerichow (2008), se je uveljavil kot vodilni predstavnik ohlapno povezane skupine sodobnih nemških režiserjev, znane pod imenom berlinska šola. Na mednarodno prizorišče se je prebil z Barbaro (2012), zgodbo o vzhodnonemški zdravnici, ki jo zaradi poskusa pobega premestijo v bolnišnico na podeželju. Film mu je poleg kritiške hvale in številnih drugih nagrad prinesel srebrnega medveda za najboljšo režijo na Berlinalu.

Leta 2014 je s Phoenixom (2014), hitchcockovsko psihološko dramo, umeščeno med ruševine Berlina leta 1945, Petzold potrdil svoj sloves enega najbolj kritiško cenjenih sodobnih nemških režiserjev. Sledil je Tranzit (Transit, 2018), v katerem je prvič sodeloval z igralko Paulo Beer. Undine (2020), skrivnostna pripoved o mitološki vodni nimfi, je Pauli Beer prinesla srebrnega medveda in nagrado Evropske filmske akademije, režiserjev naslednji film Rdeče nebo (Roter Himmel, 2023) pa je bil na Berlinalu nagrajen z veliko nagrado žirije. Petzoldovo najnovejše delo Zrcala, št. 3 je premiero doživelo v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev.

fSHmiCoPf_E