Knjiga / Irvin D. Yalom in Benjamin Yalom: Ura srca

Irvin Yalom (1931), največji živeči psihiater, avtor številnih učbenikov in knjig (Darilo terapije, Rabelj ljubezni etc.), je ob sinovi pomoči izdal poslednjo knjigo.

O čem piše mož, ki se premika le še s hoduljo? Jasno – o terapijah s pacienti. A 90-letnik je bil realist, ki je vedel, da enoletne seanse presegajo njegovo kognitivno čilost, in tako je na FB v času covida objavil, da bo izvajal samo še enourne konzultacije prek Zooma. Nekaj, kar je onkraj psihiatrične doktrine, a vleklo ga je, da bi to, kar zna, vseeno predajal naprej. Torej za 300 strani srečanj, ki pa so opisana kot bitke: kako pacienta v tako kratkem času toliko vznemiriti, da bo naredil vsaj droben korak k preoblikovanju sebe. Psihiater bi projekt lahko vzel kot dobro dodatno pokojnino, pri čemer tudi plačnik ne bi bil ravno opeharjen, saj je imel priložnost pogovarjati se z legendo psihiatrije. Ne, Yalom je ostal Yalom – le eno srečanje na dan in popolna zavzetost, sam ji reče intimnost. Branje knjige nikakor ni oblika samoterapije, še manj ilustracija terapevtskega dela. Tudi metod, ki jih je uporabljal, ne gre posplošiti. Soočal se je namreč s svojo starostjo: ni se spomnil pacientov, ki jih je že zdravil, kdaj je pozabil celo na kak svoj koncept iz predhodnih knjig. Kakšen smisel bi imelo tako šarlatanstvo? No, tudi tu je segel onkraj – hendikep je nadomestil z živim zanimanjem za drugega, ki ustvarja danes redko intimnost, še posebej z možnostjo, da ga pacient kaj vpraša o njegovem lastnem življenju. Vmes postreže s prodorno idejo o nujnosti ekshumacije travmatičnega otroštva. In navkljub vsem kompenzacijam na koncu naleti na betežnega kolega, ki mu povzroči black out. Po seansi, o kateri je vedno zapisal poročilo, se mu tokrat ni uspelo ničesar spomniti. In zadnja beseda v njegovih knjigah je – konec. Ne dobesedno, trpeči vdovec se je pri 93 letih znova poročil.