Funkcionarji, laži in (ne)odgovornost  

"V zadnjem času se je vzpostavil trend, po katerem bi takšni in drugačni funkcionarji odgovornost za svoja dejanja in njihove posledice sprejemali le po pravnomočnih obsodilnih sodbah. Sklicevanje na ustavno zajamčeno domnevo nedolžnosti je izjemno hvaležno, pri čemer predvsem tisti, ki se nanjo sklicujejo, priročno pozabijo, da se domneva nedolžnosti nanaša na kazensko odgovornost in na kazenski postopek. Kazenska odgovornost pa še zdaleč ni edina oblika odgovornosti. Že samo na strogem pravnem področju obstajajo tudi odgovornosti na področju civilnega ali delovnega prava, človekovih pravic, prekrškov …"

"Odgovornost je lahko tudi individualna ali kolektivna – ali pa subjektivna oziroma objektivna. Ko gre za državne in druge funkcionarje, pa sta pomembni vsaj še profesionalna in etična odgovornost, če že ne odgovornost do tistih, v imenu katerih opravljajo svoje funkcije. Za nekatera sporna ravnanja do pravnomočno obsodilne sodbe niti ne more priti, saj vsa neetična ali amoralna ravnanja niti niso nujno kazniva. Laži so najpogostejši primer spornega ravnanja te vrste."

(Novinar Peter Lovšin o tem, ko je poslanec Socialnih demokratov Jani Prednik, ki se je znašel v predkazenskem postopku zaradi nasilja v partnerski zvezi, odstopil; v komentarju za Dnevnik)