Pamflet / Bernard Nežmah: Ko izginevajo vsakdanje pravice

V vojni med Rusijo in Ukrajino se ameriški predsednik poigrava z mislijo, da bi režimu v Kijevu dostavil rakete tomahawk, s katerimi bi jih lahko pošiljali daleč na ruski teritorij, vse do Moskve. Z ameriškim orožjem bi torej iz Ukrajine tolkli pa Rusiji.

Leta 1962 smo imeli inverzno situacijo. Sovjetski režim je na Kubi namestil raketna izstrelišča, iz katerih bi lahko vojaški izstrelki leteli na ZDA. Predsednik John Kennedy je odredil pomorsko blokado Kube in zapeljal retoriko v možnost svetovne vojne. Prvi mož Sovjetske zveze Nikita Hruščov je na koncu sklenil dogovor z ameriškim partnerjem in s Kube umaknil raketna izstrelišča. Pred tem seveda ni napovedoval, da bo dal izstreliti atomsko bombo na ZDA. Že samo dejstvo, da bi Kubanci s sovjetskim orožjem lahko ciljali po njenem teritoriju, je bilo za ameriško administracijo povsem nevzdržno. In mar danes v Kremlju gledajo drugače kot nekoč Kennedy?

No, Donald Trump je odličen trgovec. Še preden bi se odločil za pot tomahawkov, je že sklenil odlično kupčijo - Evropska unija na veliko kupuje orožje pri Američanih iz strahu pred ruskim medvedom, sam pa ima še vedno v rokah asa, da se dogovori z Vladimirjem Putinom tako, da pragmatično blagoslavi linijo fronte kot začasno končno stanje. EU je le brezzobi akter svetovne diplomacije. Eskalacija njenih groženj izraelski vladi in navajanje sankcij zoper njo, nista imela učinka, ki bi ustavil vojaško invazijo v Gazi. Ko se je dogovoril Trump, so sklenili premirje.

Z njim pa seveda presenečenje za množice, ki enosmiselno vzklikajo - izraelski genocid nad Palestinci. Ko je vlada v Tel Avivu sprejela dogovor in ustavila ofenzivne akcije in naj bi zavladal mir, ki bi obvaroval življenja Palestincev, je zdaj največja smrtna žrtev nad njimi prišla s strani Hamasa, ki po ulicah pobija oz. eksekuira svoje sodržavljane. Odzval se je sam predsednik Palestine Mahmud Abas, ki je početje Hamasa obsodil za vojni zločin in pozval h kazenskem pregonu odgovornih. Kako pa se je odzvala slovenska diplomacija? Zunanja ministrica Tanja Fajon ni obsodila pobojev Hamasa nad lastnim ljudstvom, niti ni terjala, da v skladu z dogovorom izroči trupla ugrabljenih Izraelcev. Tokrat v Izraelu ni razlik - tako uradna politika kot svojci žrtev v istem glasu terjajo svojo pravico, da dobijo posmrtne ostanke svojih bližnjih. Civilizacijski zakon, da mrtvi zaslužijo vsaj grob. In Golobova vlada, ki daje vtis, da je akter v ustavitvi bližnjevzhodne morije, kaj je njen prispevek k odpravljanju posledic povojnih pobojev? Smo doživeli pokop žrtev in njihovo identifikacijo iz morišč? Nak, obrambni minister je dal posmrtne ostanke ubitih v kočevskih gozdovih prepeljati iz ene deponije na drugo.

Vladna aroganca do pravic državljanov postaja značilnost njenega vladanja. Po uničujočih poplavah so denimo vladne službe sklenile, da porušijo vrsto poplavno ogroženih hiš v Letušu. Domačini so se pritožili in zdaj je Upravno sodišče ustavilo vladni odlok o rušenju. Zakaj si vendarle ljudje ne dajo raje postaviti domov na poplavno varnem kraju? Sodišče je sklenilo, da gre za hud poseg v pravico do doma, ki je konvencijsko varovana kategorija, in da ni bil izpolnjen niti en pogoj za odstranitev objektov, kot nalaga zakon. Argumenti domačinov pa so bili, da je vlada že dala očistiti strugo Savinje in da načrtuje dva suha zadrževalnika. Zakaj bi se torej izselili iz stoletnih domov?

Imamo torej vlado, ki v imenu dobrega vleče poteze, s katerimi ruši osnovne pravice državljanov.

Ena izmed svoboščin je tudi ta, da lahko uporabljamo javne ceste. Na njih resda veljajo prometni predpisi, ampak velja, da so ceste odprte skozi vse leto razen v primeru naravnih in avtomobilskih nesreč. A zdaj se je razpasla samopašna navada, da župani zaradi turističnih veselic in maratonov mirne duše zaprejo ceste za promet. Pravico meščana, da se svobodno vozi po mestnih ulicah, lahko župan suspendira z enim odlokom. Minule dni se je v Ljubljani dogodil prometni kolaps, ker so zaprli del Dunajske ceste zaradi zasedanja NATA. OK, kdo bi porekel, da je bila to vendar čast za Slovenijo, da organizira takšen vrh. Pred leti je naša država predsedovala EU, prihajale so množice tujih politikov, a tedanja Janševa vlada je srečanja organizirala na Brdu, zraven letališča, ne pa v središču Ljubljane. Seveda jo je vodil pragmatični namen, da si ne nakoplje še prometne nejevolje državljanov, toda aktualna vlada se na vitalne interese državljanov, da v predvidenem času prihajajo in odhajajo v službe, požvižga.

Podobno je tudi v parlamentu. Ta obravnava spremembe zakona o sodstvu, zoper katere pa protestira celoten Sodni svet. Potem ko so se parlamentarci uskladili s sodnim svetom o podrobnostih, je vladna večina poslala v postopek povsem drugačen predlog. Sodni svet, ki se redko javno oglasi, je tokrat enoglasno vzkliknil - to je udar zakonodajne oblasti! Argument vladajoče Svobode je klasičen- ustvarjamo najboljši zakon. Ta najbolj napreden izdelek poslanske večine pa nastaja mimo teh, ki so aktivni tvorci pravosodnega sistema.

Sicer pa si je premier Golob omislil izvirno politično kampanjo. Za štiri mesece je podaljšal veljavnost vinjet, ljudstvu obljublja božičnico in zimski dodatek. Svojo kampanjo financira iz proračuna, ne da bi jo stvarno utemeljil. Če je za tretjino raztegnil veljavnost vinjet, ker promet po plačljivih avtocestah poteka počasneje kot po lokalnih cestah, bi v tej dušebrižniški maniri moralo slediti tudi znižanje zdravstvenih prispevkov, ker so čakalne vrste v zdravstvu enormno dolge.

Tam, kjer zakonski ukrepi ne sledijo logiki stvari, ampak so plod osebnih kalkulacij predsednika vlade, gre za erozijo države.