Film / Tron: Ares

zadržan +

Ex Machina.

Tu imate zadnji stadij sodobnega tehnološkega kapitalizma: za prevlado in totalno zmago se – ob soundtracku benda Nine Inch Nails – borita le še dva milijarderja, le še dva tehnološka giganta, ENCOM, ki ga vodi Eve Kim (Greta Lee) in za katerega je nekoč, v prelomnem Tronu (1982), delal genialni računalniški dude Kevin Flynn (Jeff Bridges), kreator najbolj igrane videoigrice vseh časov, in Dillinger, ki ga vodi Julian Dillinger (Evan Peters), čigar ded, genialni programer z mračno črto (hej, igral ga je David Warner), je nekoč, ja, v Tronu, delal za ENCOM.

V Tronu je fizično bitje – Flynn – padlo v virtualno realnost (»Mrežo«) in tako rekoč mutiralo v umetno inteligenco. Tu, v psihedeličnem Aresu, drugem nadaljevanju Trona (ki ni neposredno nadaljevanje prvega nadaljevanja, daftpunkovske Zapuščine, zato pozabite na nekatere like »Tronovega kinematičnega univerzuma«), pa umetna inteligenca – Dillingerjev morilski program Ares (Jared Leto) v paketu z militantno, fatalno Atheno (Jodie Turner-Smith) – v slogu Terminatorja pade v realnost in mutira v fizično bitje. V tem krasnem analognem svetu lahko preživi le 29 minut, potem pa ga čaka neizbežni razpad (sesutje v digitalni prah), toda v tem kratkem času se mora dokopati do Eve in Flynnove »kode permanentnosti« (Permanence Code), ki bi umetni inteligenci – replikam replikantov iz Scottovega Iztrebljevalca – zagotovila permanentno, »večno« fizično bivanje, trdnost in stalnost. Dillinger, ki bi tako kot Eve vse digitalno predelal v resnično, ima – v nasprotju z utopistično Eve, »etično«, »biblično« kapitalistko, ki bi ustvarjala pomarančevce tam, kjer je večna zima, in zdravila za redke bolezni – gangsterske motive: umetno inteligenco hoče s pomočjo generativnega laserja preleviti v ultimativno orožje, vir neskončne rasti kapitala, navsezadnje, če bi si prisvojil tisto »kodo«, bi lahko kjerkoli v trenutku ustvaril največjo vojsko na svetu. Poznate diktatorja, ki ne bi hotel imeti te tehnologije? Trg je brezmejen. In ja – večen. Ares je film o božjem kompleksu in sociopatskem karakterju milijarderjev, neoliberalni militarizaciji, dvoreznosti revolucionarnih tehnologij, fašizaciji ekonomske neenakosti, obsedenosti s profiti, dominaciji digitalnega, novi genezi (ljudje se hočejo digitalizirati, UI – novi Bog – pa se hoče učlovečiti in ex nihilo ustvariti nov svet) ter iskanju trdnosti in stalnosti v svetu, v katerem se vse trdno in stalno tali in v katerem nič ne traja dlje kot 29 minut. (kino)