V središču / So službe začele izginjati?

V trenutku, ko se je pojavil ChatGPT, je bilo z vseh strani slišati, da se zdaj lahko bojimo množične izgube delovnih mest. Analitiki ameriške velebanke Goldman Sachs so takrat napovedali, da bo umetna inteligenca v prihodnjih nekaj letih nadomestila 300 milijonov zaposlenih. Zdaj, slaba tri leta kasneje, se te napovedi zdijo vse bolj otipljive – vsaj na videz.

Ironično je umetna inteligenca najprej prizadela prav tehnološko panogo v Združenih državah Amerike. Urjenje naprednih modelov umetne inteligence je izjemno drag šport, stroški izdelave superračunalnikov in posebnih čipov se štejejo v milijardah. Zaradi vrtoglavih vsot, ki jih morajo tehnološka podjetja odšteti za razvoj umetne inteligence, da ostanejo v koraku s časom, krčijo druge oddelke, denimo tiste, ki razvijajo strojno opremo, pa tudi programerskih mest je vse manj – samo v zadnjem letu naj bi jih bilo izginilo več kot sto tisoč. Pri Microsoftu so odpustili več kot 15 tisoč ljudi. Tudi korporacija Meta (Facebook, Instagram, WhatsApp, Threads) je prestrukturirala vodstvo – po besedah izvršnega direktorja Marka Zuckerberga se je znebila »menedžerjev, ki menedžirajo druge menedžerje« –, da lahko »vlaga v dolgoročne, velikopotezne vizije, osredotočene na umetno inteligenco«, pravi Zuckerberg.

Kot gobe po dežju so se začele pojavljati raziskave, ki skušajo napovedati vpliv umetne inteligence na trg dela jutrišnjega dne, izsledki teh raziskav pa so sila protislovni. Največ prahu sicer dvigujejo črnoglede ugotovitve o umetni inteligenci kot uničujoči sili, ki bo odpravila dobršen del pisarniških poklicev. Druge so bolj optimistične in v umetni inteligenci prepoznavajo predvsem priložnost za povečanje produktivnosti – v njej vidijo orodje, ki bo sicer korenito spremenilo naravo dela, a ne bo vodilo v množično brezposelnost.

Boter umetne inteligence Geoffrey E. Hinton napoveduje, da bo umetna inteligenca nadomestila ljudi pri vseh suhoparnih intelektualnih in preprostih pisarniških delih. »Pametno bi se odločili, če bi sklenili postati vodovodni inštalater,« pravi.

Prevladujoče mnenje je, da so najbolj ogrožena delovna mesta začetnikov, kjer je delo praviloma najbolj rutinsko in najpreprostejše in potemtakem delavce na teh mestih najlažje nadomestijo z avtomatizacijo. To poudarja nedavno poročilo nepridobitne organizacije British Standards Institution (BSI), ki je z anketiranjem vodstvenega kadra iz dobrih 850 podjetij z različnih koncev sveta (Nemčija, Kitajska, Avstralija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA) ugotovila, da podjetja vse pogosteje dajejo prednost sistemom umetne inteligence pred novimi zaposlenimi. Tretjina vprašanih vodij je priznala, da njihova podjetja najprej preverijo, ali lahko posamezno delo opravi umetna inteligenca, preden začnejo razmišljati o zaposlitvi novega človeka. Več kot 40 odstotkov vprašanih priznava, da je umetna inteligenca že nadomestila ljudi na nekaterih delovnih mestih, kjer so doslej zaposlovali začetnike in pripravnike, saj učinkoviteje (in seveda tudi ceneje) opravlja nekatere raziskovalne in administrativne naloge.

Kanarčki v rudniku

Podobno tudi nedavna raziskava ekonomistov z ameriške Stanfordove univerze ugotavlja, da je umetna inteligenca znatno zmanjšala zaposlitvene priložnosti za posameznike, stare od 22 do 25 let. Njihova raziskava Kanarčki v rudniku: šest dejstev o nedavnih učinkih umetne inteligence na zaposlovanje je poimenovana po angleški besedni zvezi, ki izhaja iz stare rudarske tradicije, da so v rudniških rovih kanarčke v kletkah uporabljali za opozarjanje rudarjev na nevarne pline, saj so te ptice zanje veliko bolj občutljive kot ljudje – ko je ubogi kanarček za vselej nehal peti, je bil to za rudarje znak za preplah. V prispodobi iz študije Stanfordove univerze so kanarčki nezaposljivi mladi, ki jim je službe odtegnila umetna inteligenca, in opozarjajo na zgodnje učinke korenitih sprememb na trgu dela.

Raziskovalci so preučevali evidence plač v poklicih, ki so zelo izpostavljeni generativni umetni inteligenci, denimo v podpori strankam in programiranju, in opazili približno 13-odstotno relativno zmanjšanje zaposlenosti med mladimi. Sočasno naj bi v istih poklicih pri delavcih, starejših od 25 let, zaposlovanje ostajalo stabilno ali se celo povečevalo. Tretje dejstvo, na katero opozarja raziskava, je, da višina plač kljub uvajanju umetne inteligence ostaja nespremenjena: namesto da bi delodajalci ob uvedbi umetne inteligence v delovne procese zaposlenim znižali plače, raje zmanjšajo število zaposlenih. Četrtič, zaposlenost se bolj zmanjšuje na področjih, kjer umetna inteligenca avtomatizira delo, kakor tam, kjer ga zgolj nadgrajuje. Raziskovalci v tem kontekstu navajajo administrativno delo, številne birokratske poklice, službe za podporo strankam, osnovna računovodska dela, prevajanje preprostih besedil in enostavnejšo analizo ter obdelavo podatkov. Skratka, skrb zbujajoča ugotovitev raziskave se glasi, da podjetja stroškov delovanja ne znižujejo z zniževanjem plač, temveč z zmanjševanjem števila zaposlenih, pri čemer izginjajo predvsem delovna mesta za začetnike, pripravnike in taka, kjer zaposleni opravljajo manj zahtevna dela, to pa mladim onemogoča dostop do odskočne deske.

Bo množična izguba delovnih mest zares tako zelo povezana s starostjo zaposlenih? Geoffrey E. Hinton, ki velja za »botra umetne inteligence«, o tem ni ravno prepričan. Znanstvenik, ki je bil za svoje prelomno delo na področju nevronskih mrež lani ovenčan z Nobelovo nagrado za fiziko, je sočasno eden najbolj črnogledih kritikov tehnologije, ki jo je pomagal ustvariti, saj v njej prepoznava bivanjsko grožnjo. Pred nedavnim je v podkastu Diary of a CEO izrazil prepričanje, da bo umetna inteligenca »zamenjala vse preproste pisarniške poklice«, h katerim sodi »suhoparno intelektualno delo«. Znanstvenik ni izgubljal časa z naštevanjem posameznih poklicev, ki naj bi kmalu postali odveč, temveč je namesto tega izrekel nasvet, ki izhaja iz prepričanja, da bo robotika še dolgo zaostajala za razvojem umetne inteligence. »Pametno bi se odločili, če bi sklenili postati vodovodni inštalater,« pravi.

Nova resničnost

Do takšnih zaključkov moramo biti primerno nezaupljivi. Študija Stanfordove univerze o pokolu rudniških kanarčkov je pod drobnogled vzela tipičen segment delovne sile, kjer sistemi umetne inteligence ne prevzemajo zgolj vloge orodja ali pomočnika, temveč delo avtomatizirajo. A takšnih poklicev pravzaprav ni veliko. Jezikovni modeli namreč ničesar ne razumejo in niso sposobni kritičnega mišljenja, temveč so zgolj usposobljeni za statistično predvidevanje, katera beseda v neki povedi sledi prejšnji, zato nimajo sposobnosti preverjanja resničnosti navedenih podatkov. Kot takšni so uporabni za izjemno ozek nabor nalog in večine delavcev ne morejo kar tako nadomestiti.

Raziskovalci z ekonomskega raziskovalnega inštituta Budget Lab ameriške Univerze Yale so na začetku meseca objavili izsledke raziskave Vrednotenje vpliva umetne inteligence na trg dela, ki so veliko bolj optimistični. »Za zdaj ne zaznavamo znakov, da bi umetna inteligenca množično izpodrivala ljudi z delovnih mest,« navaja poročilo in trdi, da se stopnja brezposelnosti v ZDA zunaj tehnološke panoge še ni povečala, sestava poklicev pa se spreminja le nekoliko hitreje, in to predvsem v panogah, kjer so se spremembe začele že pred nenadnim vzponom jezikovnih modelov novembra 2022. Avtorji poleg tega opozarjajo, da so bile podobne skrbi prisotne že pri vzponu osebnih računalnikov in kasneje zaradi pojavitve interneta. Pri tem poudarijo, da so tovrstne inovacije na dolgi rok poklice poenostavile in optimizirale, ne pa odpravile. Prav tako menijo, da je še prezgodaj za dokončne sklepe, saj je generativna umetna inteligenca v splošni rabi šele malo manj kot tri leta, spremembe na trgu dela pa se načelno merijo v desetletju ali več desetletjih.

Raziskovalci z Univerze Yale ugotavljajo, da se brezposelnost v ZDA zunaj tehnološke panoge še ni povečala. Sočasno opozarjajo, da je za dokončne sklepe še prezgodaj, saj se spremembe na trgu dela načelno merijo v desetletjih.

Podobno optimistične ugotovitve prinaša raziskava o vplivu umetne inteligence na slovenski trg dela, ki je pred nedavnim potekala pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in ministrstva za digitalno preobrazbo. Raziskovalni projekt, ki se je osredotočal na ekonomsko analizo, zmanjševanje kompetenčnih razlik in zagotavljanje delovnopravnega varstva, je vodila strokovnjakinja za delovno pravo dr. Valentina Franca s Fakultete za upravo v Ljubljani, ki je v pogovoru za Mladino večkrat poudarila, da so pogubne napovedi o množičnem odpuščanju nekoliko pretirane: »Če preresno jemljemo vsa negativna poročila in črnoglede napovedi, lahko seveda hitro začnemo paničariti. Ustanove, kot je Mednarodni denarni sklad (IMF), paniko zganjajo namerno, da upravičijo svoj obstoj. Tehnološki velikani v Silicijevi dolini namerno zbujajo strah pred množičnim odpuščanjem, da vlijejo še več zaupanja v moč tehnologije, ki jo razvijajo, in da upravičijo vrtoglave naložbe v nadaljnji razvoj umetne inteligence,« pravi. In doda: »Vedno je treba preveriti, kdo kaj govori in kakšen je njegov interes.«

Valentina Franca seveda ne zanika, da bo imela umetna inteligenca velik vpliv na trg dela, a njena raziskava v bistvu ugotavlja, da »ima lahko umetna inteligenca predvsem pozitiven vpliv na uspešnost, produktivnost in hitrost dela ter s tem tudi na zadovoljstvo pri delu«. Pri tem poudari, da »to velja zgolj ob predpostavki, da umetna inteligenca prevzame vlogo dopolnila človeškim veščinam in ne postane njihovo nadomestilo«. Prepričana je, da bodo ljudje še naprej imeli pomembno vlogo. »Umetna inteligenca bo seveda prevzela nekatere naloge, vendar bo delo ljudi še vedno bistveno, zlasti pri nadzoru in uporabi teh sistemov,« pravi. To razloži na primeru bančništva, kjer se je število zaposlenih občutno zmanjšalo že pred vzponom umetne inteligence in njeno implementacijo v delovne procese, »a kljub temu ljudje še vedno opravljajo ključne naloge, pri katerih sta potrebni presoja in odgovornost«. Raziskovalka zato meni, da pravo vprašanje ni, »ali bodo ljudje izgubili delo«, temveč »kako bomo delo v prihodnje organizirali«.

Četudi človek iz delovnih procesov ne bo v celoti izrinjen in bo pri delu še bolj učinkovit in zadovoljen zaradi sožitja z umetno inteligenco, bo po napovedih nekaterih strokovnjakov, denimo omenjenega Geoffreyja Hintona, en delavec opravil enako količino dela, kot jo je doslej opravilo deset ljudi. Kako takšno povečanje produktivnosti uravnotežiti s potrebo po ohranjanju zaposlitvenih priložnosti? Ker umetna inteligenca številne procese občutno pospeši in poenostavi – »neko nalogo, za katero smo pred petimi leti potrebovali pol ure, lahko danes z umetno inteligenco opravimo v nekaj sekundah,« pravi Franca – se bodo v nekaterih panogah povečale težnje po skrajševanju delovnega časa. »Tu pridemo do prelomne točke, na katero Evropa – še manj pa to velja za Slovenijo – še zdaleč ni pripravljena. To je vprašanje nove družbene pogodbe,« pravi Valentina Franca. V tem kontekstu opozarja na kup morebitnih zapletov: »Čeprav se bo delovni čas skrajšal, bomo seveda želeli ohraniti enako raven plač, to pa ne bo preprosto izvedljivo. Sočasno ne bodo vsi poklici deležni enakega učinka: umetna inteligenca zagotovo ne bo enako vplivala na vse panoge in to lahko povzroči napetosti.« Zapleti so pravzaprav še globlji: »Če en delavec kar naenkrat opravi delo desetih, kdo bo potem financiral socialne pravice preostalih? Tu pridemo do veliko širših vprašanj od same organizacije dela v pisarnah in javnem sektorju.«

Raziskava ekonomistov z ameriške Stanfordove univerze ugotavlja, da je umetna inteligenca znatno zmanjšala zaposlitvene priložnosti za posameznike, stare od 22 do 25 let.

Raziskovalka opaža, da se v tem kontekstu nasploh preveč ukvarjamo z nepomembnimi vprašanji, kot je, kdo, kje in za kaj lahko umetno inteligenco uporablja in kdo ne. »Zatiskanje oči pred tem, da je umetna inteligenca že tu, je skrajno neproduktivno. To je naša nova resničnost,« pravi. »Uporablja jo čedalje več ljudi, četudi to nekateri zanikajo.« Njeno tezo potrjujejo nedavno objavljeni podatki Statističnega urada RS, ki pravijo, da je orodja generativne umetne inteligence, kot je denimo ChatGPT, v Sloveniji »v prvem četrtletju letos uporabljalo kar 38 odstotkov prebivalcev, kar je 17 odstotnih točk več kot pred letom dni,« poroča STA. Kakor pravi Valentina Franca, je umetna inteligenca »že zdaj, po pičlih treh letih, odkar nas je prvič šokiral ChatGPT, prisotna v najširši mogoči paleti poklicev in panog, nekateri pa se še kar naprej slepijo, da je – in bo – vse po starem. Ljudje se bojijo sprememb – to je jedro težave.«

POVEZANI ČLANKI:

• Konec dela, kot ga poznamo. >>