V središču / Konec dela, kot ga poznamo

Človek odhaja, prihajajo superračunalniki. Razlika med dosedanjo umetno inteligenco in tistim, kar trenutno razvijajo v tehnoloških laboratorijih, je dejansko približno taka kot med modelčkom avtomobila in samovozečim vozilom. Kmalu bo zmožna veliko več kot doslej – celo ustvarjati lastno, novo znanje. Boti so začeli komunicirati med seboj – v nadčloveško hitrih »individualnih pogovorih« in kot skupina. S tem se spreminja paradigma.

Človeško delovno silo bo nadomestila umetna inteligenca – ali se z njo vsaj zlila. Umetna inteligenca piše programsko kodo v imenu svojih človeških gospodarjev ali samostojno polni omare in hladilnike. Programska oprema upravlja tovarne in oblikuje dele avtomobilov. Boti potrpežljivo pomagajo razburjenim potnikom pri urejanju sprememb po nakupu letalskih vozovnic. Po naročilu živilskih korporacij se pogajajo o nabavnih cenah krompirja – brez človeškega posredovanja. A to je šele začetek.

Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je skoraj 40 odstotkov delovnih mest primernih, da delo v celoti opravi umetna inteligenca ali pa pri njem vsaj dopolnjuje človeka. Približno polovica teh mest – denimo pisarniško, blagajniško in celo poštarsko delo – bi lahko po mnenju IMF preprosto izginila. Po napovedih svetovalne družbe McKinsey bi lahko umetna inteligenca že do leta 2030 opravila skoraj tretjino delovnih ur na svetu. Svetovni gospodarski forum predvideva, da bo 40 odstotkov podjetij zaradi umetne inteligence zmanjšalo število zaposlenih. Dario Amodei, vodja podjetja Anthropic, napoveduje, da Združenim državam Amerike grozi 10- do 20-odstotna brezposelnost. Tako visoka je bila nazadnje med svetovno gospodarsko krizo pred sto leti. Po njegovih besedah bo v prihodnjih petih letih polovica mest za začetnike preprosto izginila.

Mogoče je, da svet čakajo množična brezposelnost in prazne državne blagajne. Prav tako pa ni izključeno, da se bo zgodilo nasprotno: nekateri znanstveniki svarijo pred ogromnim valom odpuščanja, drugi navdušeno razglašajo začetek dobe 15-urnega delovnega tedna.

Četudi bodo uveljavljeni, izkušeni delavci z umetno inteligenco postali produktivnejši in boljši kot prej, se lahko tehnologija izkaže za ubijalca delovnih mest. Jasno je, da bo umetna inteligenca na trgu dela terjala davek. In da bo prizadela predvsem tiste, ki imajo slabšo izobrazbo ali se ne morejo oziroma nočejo prilagoditi. Tudi zato bo umetna inteligenca postala družbeno vprašanje.

Moramo pa vzeti v zakup, da del teh napovedi zares ni namenjen predvidevanju bližnje prihodnosti, temveč ohranjanju vrednosti delnic. Samo v ZDA so podjetja lani vložila skoraj 110 milijard dolarjev v nadaljnji razvoj umetne inteligence, kar še zdaleč ni trajnostno: milijardni stroški in načrti za odpuščanje so resda realni, a na drugi strani domnevne enačbe se dogaja zelo malo ali skoraj nič. Rast produktivnosti je zaradi umetne inteligence v ZDA in Evropi opazna le pri posameznih dejavnostih, ne pa v celotnih panogah ali gospodarstvih. 

© 2025 Der Spiegel

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>