V središču / Novi razpis in kup tožb

Sedem mesecev po tem, ko je gospodarski minister Matjaž Han, sicer predsednik SD, zaradi hudih nepravilnosti, ki so jih javnosti razkrili mediji, razveljavil razpis za prestrukturiranje premogovnih regij, je le objavljen novi. Točneje: objavljena sta dva razpisa, a s pomembno spremenjenimi pogoji. Razveljavljeni razpis, zlasti odobritev skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja podjetniku Tadeju Von Horvathu, ostaja pod drobnogledom evropskega tožilstva, poteka pa predkazenski postopek. A to še ni vse: v teku je tudi več tožb, z eno poskuša ekipa ministra Hana na vse načine preprečiti razkritje članov razpisne komisije razveljavljenega razpisa.

Minister Han je konec februarja, ko je razveljavil razpis, napovedal ponovitev razpisa v treh mesecih. Razpis je bil objavljen pred dnevi, po kar sedmih mesecih. Z razveljavitvijo razpisa je brez že odobrenega denarja, skupaj 82 milijonov evrov, ostalo 24 podjetij: in sicer dve podjetji, povezani z Von Horvathom (Vonpharma in Vital QI, katerega lastništvo je tik pred objavo razpisa prešlo z Von Horvatha na njegovega svaka, nogometaša Miho Tetičkoviča), ter še devet podjetij iz zasavske premogovne regije in trinajst iz savinjsko-šaleške. Tri od slednjih zdaj tožijo državo oziroma Spirit – katera, javnosti ni znano. Z razveljavitvijo razpisa so največ že odobrenega denarja izgubila poleg Vonpharme (10 milijonov evrov) in Vitala QI (9,7 milijona evrov) še podjetja ErgoPharma (10 milijonov evrov), Eti Elektroelement (9,4 milijona evrov) in velenjski Novast (7,2 milijona evrov). Od zadnjih nam je odgovoril le direktor podjetja Eti Tomaž Berginc, in povedal, da tožbe zoper Spirit zaradi razveljavitve razpisa niso vložili, na ponovljeni razpis pa se bodo verjetno prijavili.

Vendar Eti in preostala podjetja pri novih razpisih za premogovne regije ne bodo imeli istih pogojev, enakih zneskov nikakor ne bodo več mogli dobiti. Pri razveljavljenem razpisu je bilo razdeljenih 82,5 milijona evrov, vsako podjetje pa je lahko dobilo do 10 milijonov evrov, kar je bil tudi skupni limit za povezana podjetja. Zdaj sta dva razpisa. Prvi, namenjen investicijam v nove poslovne enote, ostaja na agenciji Spirit in je odprt do 1. decembra: prek njega bo skupaj razdeljenih 68,7 milijona evrov, posamezno podjetje bo lahko dobilo največ toliko, kolikor je imelo v letu 2024 prihodkov, oziroma največ pet milijonov evrov, če posluje več kot dve leti, in največ pol milijona evrov, če posluje krajši čas. To sta tudi zgornji meji za povezana podjetja. Ob takih pogojih bi recimo Von Horvathova Vonpharma lahko dobila največ 1,36 milijona evrov, Vital QI največ 57.278 evrov, torej skupaj dobrih 1,4 milijona evrov, kolikor sta imela lani prihodkov od prodaje, na razveljavljenem razpisu pa sta dobila skupaj kar 19,7 milijona evrov, od tega mikro podjetje Vital QI, ki od aprila ne obstaja več, celo 9,7 milijona evrov. Drugi del denarja, skupaj 14,4 milijona evrov, razpisuje javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Aris, in sicer za raziskovalno-razvojne in demonstracijsko-pilotne projekte v premogovnih regijah. Na Aris, ki vloge sprejema do 15. januarja 2026, se lahko prijavijo le konzorciji podjetij, vloge pa bodo pri Arisu in Spiritu poleg razpisne komisije ocenjevali še zunanji strokovnjaki, kar je dodatna varovalka po blamaži s prvim razpisom, osredotočili pa naj bi se na presojo dejanske realizacije pri ustvarjanju novih delovnih mest. V razveljavljenem razpisu je bilo odločilno le, koliko delovnih mest so podjetja obljubila, Vonpharma in Vital QI sta jih vsak po 76. Nova razpisa naj bi zaradi večje razdrobljenosti subvencij preprečila tudi koncentracijo nenavadnih panog: če prvi razpis ne bi bil razveljavljen, bi se zasavsko-šaleška regija – če se malo pošalimo – prelevila iz premogovne v regijo prehranskih dopolnil, saj so za proizvodnjo teh dobila odobrene rekordne zneske, skupaj skoraj 30 milijonov evrov, kar tri podjetja: Vonpharma, Vital QI in omenjena ErgoPharma.

Če prvi razpis Spirita ne bi bil razveljavljen, bi se regija iz premogovne prelevila v regijo prehranskih dopolnil.

Pred dnevi je Von Horvath za portal Necenzurirano.si potrdil, da toži državo, domnevno kar za 12,6 milijona evrov: sedem milijonov naj bi zahteval za dobičke, izgubljene v naslednjem desetletju, 5,6 milijona evrov pa naj bi bilo vezanih na nepočrpane subvencije, ki jo je Vonpharmi odobril Spirit že leta 2022 na razpisu za spodbujanje velikih investicij. Takrat je Vonpharma dobila odobrenih 5,6 milijona evrov za novo poslovno-proizvodno stavbo in tehnološko linijo v Velenju, vendar pa je Von Horvath do januarja letos, ko je izbruhnila afera z novim razpisom Spirita, od 5,6 milijona počrpal le 41.303 evre. Kako so glede na to dejstvo Von Horvathu odobrili še 20 milijonov evrov, zdaj ugotavlja evropsko javno tožilstvo. To v primeru Von Horvath preiskuje sum »poskusov in storjenih prevar s subvencijami, ki vključujejo sredstva EU v vrednosti več kot 25 milijonov evrov«, je sporočilo junija ob hišnih preiskavah, poleg 20 milijonov evrov, odobrenih Vonpharmi in Vital QI na razveljavljenem razpisu, preučuje tudi 5,6 milijona evrov, odobrenih Vonpharmi že leta 2022. Von Horvath je sicer stavbo v Velenju dokončal, zanjo septembra lani dobil uporabno dovoljenje, zdaj pa jo že nekaj časa poskuša prodati. Na nepremičninskem portalu je namreč še vedno oglas, s katerim objekt s 5987 kvadratnimi metri prodaja za skoraj 6,6 milijona evrov, kupcu pa dodatno ponuja tudi možnost nakupa sosednjih zemljišč ter »popolnoma nove opreme za farmacevtsko proizvodnjo«.

Čeprav je torej akterjem po blamaži in ogrozitvi EU denarja za premogovne regije razpis končno uspelo ponoviti, pred tem pa Bruselj prepričati o podaljšanju rokov, na gospodarskem ministrstvu pod ministrom SD Matjažem Hanom ostajajo netransparentni glede razveljavljenega razpisa. Spirit, ki je izvajalska agencija ministrstva, tako toži informacijsko pooblaščenko, ker mu je naložila razkritje imen in priimkov članov razpisne komisije razveljavljenega razpisa. Ta imena zahteva Mladina, saj so razpisne komisije po veljavnih aktih javne, javnost pa ima pravico vedeti, ali je v komisiji sedel tudi kdo iz ožje ekipe ministrstva, ki je pripravljala razpis in se je tik pred majsko objavo spornega razpisa sestala z Von Horvathom. Gre za sestanek 4. aprila lani na ministrstvu, na katerem sta bila med drugimi državni sekretar Matevž Frangež in generalni direktor direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo Jernej Salecl in po katerem je Von Horvath, nekdaj tudi sam član podmladka Socialnih demokratov, podjetje Vital QI »prodal« svaku, s katerim sta se potem »nepovezano« prijavila na razpis in dobila odobren dvojni denar. Spomnimo še, da je Frangež takoj po izbruhu afere ponudil odstop, a ga Han ni sprejel, odstopil je le takratni vodja Spirita Rok Capl.

Evropsko tožilstvo še vedno preiskuje sum »poskusov in storjenih prevar s subvencijami, ki vključujejo sredstva EU v vrednosti več kot 25 milijonov evrov«.

Spirit, ki ga zdaj vodi Tamara Zajec Balažič, je pred dnevi v že vloženi tožbi zoper odločbo informacijske pooblaščenke povsem spremenil argumentacijo, zakaj članov razpisne komisije ne bi razkril, čeprav bi morali biti znani javnosti že od 15. januarja letos. Doslej so na Spiritu trdili, da je bil razpis že razveljavljen in da imen ne morejo razkriti, saj da bodo isti člani tudi v novi komisiji in bi nanje lahko kdo vplival. Zdaj, ko je novi razpis zunaj, ne na ministrstvu in ne na Spiritu ne povedo, ali bodo člani prve komisije res v novi razpisni komisiji, kar bi bilo sicer nedopustno glede na vse nepravilnosti ob prvem razpisu, ki jih je potrdila tudi notranja revizija razpisa. Na Spiritu o tem zdaj molčijo, hkrati pa z dodatnim dopisom upravno sodišče prepričujejo, da bi razkritje članov komisije škodovalo predkazenskemu postopku, ki ga v zvezi z razveljavljenim razpisom vodi evropsko tožilstvo EPPO. Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik nam je odgovorila, da pri svoji odločitvi v postopku upravnega spora vztrajajo, saj še vedno menijo, da bi imena in priimki članov komisije v tem primeru morali biti dostopni javnosti. Novih argumentov Spirita, vloženih po izdaji odločbe informacijske pooblaščenke in po vložitvi tožbe, ne komentirajo. »Do njih se bo opredelilo upravno sodišče, ki odloča v upravnem sporu,« dodaja Jelena Virant Burnik.