Prvi teden / Primer Prednik

Maja 2003, od tega je res minilo že kar nekaj let, se je v občini Destrnik zgodil incident, ki je pozneje postal znan kot »klofuta«. Franc Pukšič, takratni poslanec SDS in župan Destrnika, naj bi bil »oklofutal« svojo hčer, ker jo je zalotil s cigareto in kozarcem vina. Tisti čas se je njegovo dejanje marsikomu zdelo razumljivo ali vsaj opravičljivo, čeprav ni bilo tako nedolžno, kot ga je pozneje skušal prikazati sam. Ni šlo le za eno klofuto, temveč za dalj časa trajajoč pretep, zaradi katerega so morali posredovati policisti. Ti so Pukšiča ovadili zaradi kršitve javnega reda in miru. In še to: Pukšič ni pretepel mladoletne hčerke, temveč odraslo žensko, ki je ravno končala fakulteto in pripravništvo. Kljub temu ni prevzel odgovornosti, ni odstopil, ni se javno pokesal. V politiki je ostal še dolga leta, bil je denimo dolgoletni župan Destrnika, še lani pa je na listi SLS kandidiral na evropskih volitvah. Zbral je 1050 preferenčnih glasov volivcev.

Od leta 2003 smo se – vsaj na videz – premaknili korak naprej. Ta teden se je od poslanske funkcije poslovil vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Tako se je odločil, potem ko so mediji razkrili ovadbo njegove nekdanje partnerke, ki mu očita psihično in fizično nasilje, očitke pa je podkrepila z zvočnimi posnetki in drugimi dokazi. Ti, kot so poročali na N1, razkrivajo izbruhe in grožnje. »Ti ne boš preživela današnje noči … zlomil ti bom telefon, pa vse ti bom zlomil … tvoj umor sem že naročil, samo še plačati ga moram,« naj bi bil Prednik partnerki grozil januarja letos. Po besedah oškodovanke jo je tudi udaril, ji zvil roke in jo butnil ob steno. Med enim od prepirov naj bi bil, kot kažejo posnetki, govoril z enim od sorodnikov: »Ubil jo bom … ubil jo bom … ubil jo bom … a mi verjameš, da jo bom skalpiral.« Prednik naj bi bil dvakrat segel celo po kuhinjskem nožu.

Ko je bil članek objavljen, je Prednik odstopil. V pismu javnosti je zapisal, da svoja dejanja obžaluje in se zanje opravičuje. Dodal je, da »nikoli ni bil nasilen«, a da je »v stiski odreagiral narobe«.

Toda dejstvo je, da ni odstopil, ker bi se čutil krivega ali ker bi priznal napako – temveč zaradi pritiska javnosti in medijskega poročanja. Tudi sam je to zapisal: »Kot politik vem, da imam dolžnost zaščititi institucijo, ki ji služim, in ljudi, ki so mi zaupali. Zato sem sprejel odločitev, da odstopim kot poslanec. Ne zato, ker bi bil kriv, ampak zato, ker politiki ne smemo postati ujetniki osebnih zgodb in medijskih obračunov.« Politične stranke se pogosto odločajo tako, da razbremenijo pritisk in ustavijo razpravo, dejanske odgovornosti pa ne prevzamejo. Ko so aprila 2020 policisti ujeli tedanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Breznika alkoholiziranega za volanom službenega avtomobila, je po nekaj tednih odstopil – a tako, da mu dejansko ni bilo nič hudega. Preprosto se je vrnil v poslanske klopi, kjer je morda prejemal celo višjo plačo kot prej.

Jani Prednik je bil na prejšnjih državnozborskih volitvah najuspešnejši kandidat stranke SD. V volilnem okraju Ravne na Koroškem ga je podprlo kar 19,43 odstotka volivcev, zbral je 2894 glasov, kar je v absolutnih in relativnih številkah višja podpora od tiste, ki jo je zbral predsednik SD Matjaž Han. Stranko SD je na volitvah podprlo zgolj 6,69 odstotka volivcev.

Za zdaj o Prednikovem odstopu še ni mogoče govoriti kot o »novih standardih odgovornosti«. Pravi preizkus bo, ko bodo stranke sestavljale kandidatne liste za volitve. In ko bo jasno, ali bo na listi SD ime ovadenega poslanca.