Teden / Napad na evropsko zeleno zakonodajo

Evropski poslanci se bodo na plenarnem zasedanju izrekali o prvem zakonodajnem svežnju, tako imenovanem omnibusu 1, s katerim želi evropska komisija oslabiti izvajanje že sprejetih predpisov, ki zadevajo zeleni prehod. »Zakonodaja EU, ki varuje okolje in človekove pravice, se je začela pod sedanjo sestavo evropske komisije na čelu z Ursulo von der Leyen slikati kot nekaj, kar poslabšuje konkurenčnost evropskih podjetij,« je na prireditvi, ki so jo pripravili pri okoljevarstveni organizaciji Focus, poudarila pravnica Elena Lunder, strokovnjakinja za mednarodno okoljsko pravo.

Kot utemeljitev za rahljanje zakonodaje se vse pogosteje uporabljajo trditve, da evropska podjetja pestijo posledice podnebnih sprememb, kar je ironično, saj s to utemeljitvijo rušijo ravno zakonodajo za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam, sprejeto v času prejšnje sestave komisije. Pod udarom je sprejeta direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti s kratico CSDDD, po kateri morajo velika podjetja odgovarjati za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v svojih svetovnih dobavnih verigah. Predlogi gredo v smer zmanjšanja področja rabe, izbrisa skupnega režima civilne odgovornosti podjetij v EU in izbrisa obveznosti izvajanja načrtov za podnebni prehod.

Elena Lunder opozarja, da se spremembe sprejemajo pod krinko »zmanjšanja administrativnih bremen za evropska podjetja in povečanja konkurenčnosti«, dejansko pa zakonodajni predlogi učbeniško sledijo lobističnim pritiskom, ki jih (zlasti) ameriški velikani izvajajo na vlade držav članic in institucije EU ter evropske poslance.

Nizozemska nevladna organizacija Somo je nedavno objavila analizo, v kateri razkriva, kako je ameriški naftni velikan ExxonMobil s sedežem v Teksasu od evropske komisije zahteval omejitve zakonodaje, ki se zdaj kažejo tudi v predlogu omnibus 1. Zahteve je pogojil z grožnjo umika milijardnih naložb iz EU. Enako je storilo več kot 45 podjetij na čelu z družbama TotalEnergies in Siemens, še ugotavljajo nevladniki in opozarjajo, da nedavne ankete, opravljene v podjetjih v EU, ne kažejo enake slike. Tako je anketa, opravljena med več kot 2500 nemškimi podjetniki, pokazala, da večina vidi zakonodajo, ki zahteva odgovorno ravnanje, kot uporabno in potrebno – 63 odstotkov jih na primer trdi, da bi podjetja morala biti dolžna sprejeti in izvajati načrte za podnebni prehod. Do zdaj je sicer nastalo že šest predlogov omnibusne zakonodaje, ki gredo v podobno smer.

Po mnenju Elene Lunder sta skrb zbujajoči hitrost posegov v zakonodajo in netransparentnost. Napovedujejo se tudi novi posegi, bruseljski medij Politico pa je ravno ta teden poročal, da naj bi prihodnji teden komisija razpravljala o »pospešitvi naslednje faze programa deregulacije«.