Konzum / Živjo, ohcet!

Gostilna Pod Krvavcem
Grad 28
Tel.: 04 25 25 700
Pod Krvavcem se lahko krepčate od četrtka do sobote od 12. do 21., ob nedeljah pa od 11. do 16. ure.

Ambient:
velike ohcetne prostore znajo s premičnimi elementi narediti čisto prijetne, prti so resno težki, natakar tu in tam orokavičen, klasične slovenske popevke pa ravno prav na glas

Napitki:
ker vinske karte ni, smo, stoječ pred vinsko vitrino, zapolnjeno večinoma s primorci, izbrali Jakončičevo uvaio po enoinpolkratniku vinotečne cene

Vegetacija:
jedilni list je kratek, a se najde – po vnaprejšnji najavi pa sploh – tudi kaj za herbivore

Dostopnost:
pred lokalom je nekaj parkirnih mest, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
ravnanje s postrvmi svinjska lička

Ne tako fino:
jagnječji križ

Postrvji namaz je stal 10, marinirana postrv in gosja pašteta 12, juhi 5, ocvrt file 14, jagnječji križ in svinjska lička 19,5, torta in brownie 5,5, lešnikov parfait pa 6,5 evra.

»Pogijev manjka ali ga pa še niso uokvirili,« je ob podpisanem Dončićevem dresu za trenutek postal eden od naših inšpektorjev, ki so bili – tudi zaradi pozornosti, ki je je bil Krvavec deležen ob posezonskem revijalnem kolesarjenju S Klanca v klanc – napoteni v gostilno Pod Krvavcem. Ta sicer slovi kot precej priljubljen ohcetni plac, in čeprav na mini oder radi postavijo kakšne turbo narodne zabavnike, je ob dnevih brez omenjenih aktivnosti tam prav fletno in mirno, podloženo s slovenskimi popevkami in podkrepljeno s pozorno, zgovorno in v vseh pogledih vzorno strežbo.

Tudi v kuhinji se kar znajo zavrteti, predvsem so se izmojstrili v pripravljanju kolekcije postrvjih jedi, začenši s puhastim namazom, ki je na pogled bakalarskega tipa, a je – zavoljo pomoči kremnega sira – precej manj aromatičen, tako da mu nažličena podlaga iz mlete rdeče pese kar prav pride. Barvni gomolj dobro dene tudi marinirani postrvi, katere diskoidno obarvanost nato še ojačajo z rahlo démodé (a kljub temu vizualno atraktivnim) modernističnim peteršiljevim spongeem in kumaričnim kaviarjem ter osvežijo s citrusno majonezo. Na drugi, ta ajnfohni strani gastronomskega spektra pripravljajo v dunajski panadi povaljan, perfektno ocvrt postrvji file, ki ne potrebuje ničesar drugega kot fletno zapečen mladi krompir in rezino limone.

Zelo navadni, gobova še bolj kot bučna, sta bili tudi obe juhi, mesoznalska sekcija pa poroča o suverenem mletju gosjih jeter v mazavo, aromatično in smiselno (peteršiljeve drobtine okrog, hruškov coulis spodaj) postreženo pašteto, vzornem mehčanju svinjskih ličnic in njih dodelavi s frajersko, z ocvirki zabeljeno slano pito gužvaro ter o precej manj prepričljivem mehčanju z zagatno in prezasirjeno krompirjevo zloženko in kremo rdečega zelja postreženega jagnječjega križa, ki se je kljub večurnemu suvidanju zataknil v nekakšni sivi coni nedokončane žvečljivosti.

So pa Pod Krvavcem na mizo znosili tri klasične, nespakljive in prav zato všečne cukrnije. Zmagovalec je bil prej ko slej krasen klasičen lešnikov parfe, okarakteriziran s slivovim džemom in žametno angleško kremo, mirne duše pa smo pospravili tudi domačijsko sadno torto in kompakten, a sočen brownie z dodatki.

Pod Krvavcem se gostinstva lotevajo po pameti: skoraj vse jedi z racionalno zastavljenega jedilnika so pripravljene brez napak, postrežene v prijetnem razpoloženju in dobro odmerjenem tempu, predvsem pa s tako nastavljenimi cenami, da gost ob odhodu ne razmišlja o tem, koliko je porabil, ampak kako dobro je jedel.