V središču / Denar, denar, denar

Pred dvema tednoma, v sredo, 8. oktobra, je Nacionalni preiskovalni urad opravil 13 hišnih preiskav, pri eni so sodelovali celo pripadniki Slovenske vojske z mehanizacijo. Izvajali so izkope, in sicer na odlagališču odpadkov podjetja Kostak iz Krškega, ki je v jedru preiskave sumov storitve kaznivega dejanja obremenjevanja ali uničevanja okolja. Dokumentacija, ki smo jo dobili od inšpektorata za okolje, nakazuje hud okoljski kriminal, celo ogrožanje vodnih virov. A razkritje poskušajo nekateri že relativizirati, češ da gre zgolj za del velikega interesnega boja med »domačimi smetarji«.

Odpadki so nedvomno velik posel, tudi nevaren. V sosednji Italiji je raziskovalni novinar Roberto Saviano zadnja tri desetletja preživel pod policijskim varstvom, potem ko je v dokumentarni knjigi Gomora leta 2006 razkril poslovne prakse mafijske združbe Camorra, tudi nelegalne posle z odpadki, za katere velja, da so manj tvegani kot posli z drogami, a enako donosni. Se pri nas dogaja podobno?

Družba Kostak je nastala iz leta 1954 ustanovljene Komunalne uprave Videm - Krško, danes pa je največje podjetje na področju komunalnih dejavnosti v Sloveniji, močno tudi v gradbeništvu, ki deluje pod sloganom »Naprej z razvojem, nazaj k naravi«. Dobičkonosni Kostak spada med največje zaposlovalce v regiji in najhitreje rastoče skupine (zaposluje skoraj 700 ljudi, poslovne prihodke pa je v letih 2020– 2024 skoraj podvojil s 77 na 145 milijonov evrov). V zadnjem desetletju se promovira kot vodilno podjetje za obdelavo odpadkov in proizvodnjo alternativnih goriv v Sloveniji. S Kostakom so povezana še nekatera imena, na primer njegov nadzornik je bil pred leti Cvetko Sršen, ki je v zadnji Janševi vladi vodil Telekom, prav tako tudi visoki član SLS, kmetijsko-okoljski minister v Janševi vladi 2012-2013 in bivši evroposlanec Franc Bogovič, ki se je v preiskavi zaradi vprašljivega lobiranja znašel tudi v Bruslju. Podjetje Kostak je več kot deset let, od leta 2011, vodil Miljenko Muha, s 1. januarjem letos pa sta se mu v upravi pridružila Jože Leskovar, dolgoletni vodilni Kostakovega sektorja komunale, in Aleksander Svetelšek, nekdaj vodilni Engrotuša in Petrola. In kdo so lastniki, ki so si v zadnjih letih izplačali več kot štiri milijone evrov dividend? Daleč največja lastnica je zadnji dve desetletji občina Krško s 43 odstotki, vendar pa je ta že leta brez vpliva: niti v družbi vlečejo zasebni lastniki, delež povečuje zlasti lokalno podjetje Žarn Krško v lasti Jerneja Žarna, specializirano za prevoz razsutih tovorov ter za nizke gradnje, ki je imel pred 20 leti v lasti le tri odstotke Kostaka, danes pa ima skoraj četrtino.

Na globini 2,9 metra se začnejo pojavljati posamezni odpadki, kosi folije, bolnišnični odpadki, testi za covid-19, infuzija, zapestnica bolnika …

Dan po obsežnih hišnih preiskavah je policija sporočila, da je pet oseb osumljenih obremenjevanja ali uničevanja okolja po 332. členu kazenskega zakonika, torej kaznivega dejanja s predpisano zaporno kaznijo od enega do 12 let. Štiri osebe so iz »gospodarske družbe z območja Policijske uprave Novo mesto«. Sklepati je mogoče, da iz Kostaka, in so, kot opisuje policija, »organizirano zbirale, predelovale in odstranjevale odpadke tako, da so jih odložile v izkopane jame, del pa jih nezakonito odlagale na prepustna tla v nasprotju z okoljskimi predpisi in veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, kar povzroča nevarnost nastanka dejanske škode kakovosti zemlje in vode. Pri tem jim je pomagala tudi uradna oseba inšpekcijskega organa, ki vrši nadzore nad spoštovanjem okoljske zakonodaje.« Šlo naj bi za okoljsko inšpektorico, vodilno novomeške enote inšpektorata za okolje Mojco Križe, med osumljenimi pa naj bi bila tudi člana uprave Kostaka Muha in Leskovar. Z dejanjem naj bi osumljeni po ocenah tožilstva in policije pridobili najmanj 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Zgodba ima sicer dolgo brado. Prve informacije o nezakonitem odlaganju odpadkov v Kostakovi deponiji so se pojavile lani spomladi. Prijavo suma je policija predala inšpektoratu za okolje. Junija lani je inšpektorica Križe lokacijo pregledala, a naj ne bi opazila nepravilnosti in je postopek zaključila. V zapisniku, katerega del je nedavno objavil portal Necenzurirano, je navedla, da je »ugotovila, da zavezanec ne zakopava odpadkov, temveč jih samo odmika glede na potreben prostor za gradnjo novega centra«. Kostak je namreč takrat v Spodnjem Starem Gradu širil svoj center za obdelavo odpadkov, šlo je za 30 milijonov evrov vredno investicijo.

Kmalu je v javnost prišlo več dokazov, da inšpektorica dela ni opravila temeljito, in tudi fotografije, kako domnevno opravlja nadzor kar iz avtomobila. Iz odločb, ki smo jih pridobili, izhaja, da je bila inšpektorica Križe na Kostakovi deponiji znova decembra lani, in to dvakrat, prvič 9. decembra, le nekaj dni po tem, ko je prenovljeni center začel poskusno obratovati. Inšpektorica je odločbo o ugotovitvah izdala 20. decembra, vendar v njej niti z besedo ne omenja zakopanih odpadkov, ampak govori le o ogromni masi napačno odloženih odpadkov na površini. Odločba razkriva, da je Kostak sam 12. decembra inšpektoratu posredoval z letalnikom posnete fotografije odlagališča, inšpektorat pa je nato prek »fotogrametrične obdelave« izračunal, da Kostak pred novim objektom v Spodnjem Starem Gradu »skladišči« kar 97.750 kubičnih metrov odpadkov, od teh je bilo 3494 kubičnih metrov baliranih. Inšpektorica je nato Kostak obiskala spet 17. decembra in ugotovila, da so omenjeni odpadki skladiščeni v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem: »Skladiščeni so na prostem in izpostavljeni vremenskim in drugim vplivom; tla, na katerih so skladiščeni, pa so vodoprepustna.« Kostaku je v odločbi dala kar polletni rok, do 20. junija 2025, da zagotovi skladiščenje te mase odpadkov, tako da »ne bodo skladiščili izven objekta in nadstrešnice«. Šlo je za mešanico najrazličnejših odpadkov iz mehanske obdelave, ki naj bi jih Kostak predelal v trdno gorivo in oddal v sežig ali sosežig. Ob tem je pomenljiv podatek, da je kubični meter teh odpadkov tehtal med 350 in 450 kilogramov, skupaj je torej šlo vsaj za 34 tisoč ton nepravilno odloženih odpadkov.

S kaznivimi dejanji, povezanimi z nezakonitim odlaganjem odpadkov, naj bi osumljeni pridobili najmanj 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Šele v odločbi, izdani 25. marca letos, inšpektorica Križe eksplicitno omenja zakopane odpadke in uvodoma razkriva, da so jih v inšpekcijah iskali že decembra. Razkriva, da je 17. decembra Geološki zavod za inšpektorat opravil pregled območja z georadarjem, ki omogoča vpogled pod površjem, in 3. januarja letos inšpektoratu posredoval poročilo, v katerem opozarja na zaznan »kaotični facies«, ki bi lahko potrjeval zakopane odpadke. Sledili so kopi na terenu. Odločba tako razkriva: »Pri razkopu 27. 1. 2025 je bilo ugotovljeno, da se na globini od 2,5 m do 4,5 m pojavljajo posamezni odpadki: les, kosi folije, embalaža. Ocenjuje se, da gre za razmeroma sveže odpadke, saj so na izkopani embalaži navedeni roki uporabe leto 2023, 2024 in 2025.« S to ugotovitvijo je padla tudi obramba Kostaka, da naj bi šlo za stare odpadke, o katerih nič ne vedo. »Kostak na območju centra za ravnanje odpadkov ni nikoli zakopaval odpadkov,« so v družbi trdili še novembra lani.

Še hujši je opis drugega razkopa 7. februarja letos: »Na globini 2,9 m se začnejo pojavljati posamezni odpadki (kosi folije, bolnišnični odpadki: testi za covid-19, infuzija, zapestnica bolnika). Na globini 3,60 m do 5,50 m so bili odkriti zakopani odpadki, kot so embalaža, tekstil, mešani komunalni odpadki, tekstilni lepilni trakovi. Odpadki so bili v razsutem stanju, niso bili balirani in so se pojavljali v plasteh. Pri globini cca 5,50 m se je pojavila voda, zato se je prenehalo z izkopom odpadkov.« Kostak, ki je sprva povezavo z odpadki zanikal, pa je ob temu razkritju zatrdil, da »ne gre za bolnišnične odpadke, ampak za mešane komunalne odpadke iz bolnišnic, ki so predhodno dezinficirani«. Območje so izkopavali do 21. februarja in izkopali 2900 kubičnih metrov odpadkov. Končna inšpekcijska odločba, ki je bila torej izdana šele 25. marca, navaja, da so bile »nedvoumno ugotovljene kršitve zakona o varstvu okolja in uredbe o odpadkih«, Kostaku pa spet daje kar trimesečni rok za sanacijo, do 24. junija letos.

Ta odločba je torej jasna in obremenilna za odgovorne v Kostaku. Obremenilna je tudi za občino, ki kot največji lastnik Kostaka očitno ni skrben gospodar. Aktualni župan Krškega (od leta 2022), sicer dolgoletni kriminalist Janez Kerin, se je šele teden dni po kriminalistični preiskavi sploh sestal z upravo Kostaka, namesto odstopa in odgovornosti pa je zahteval le, da dobi občina svojega, torej četrtega člana v upravi in še drugega člana med štirimi predstavniki kapitala v šestčlanskem nadzornem svetu Kostaka. Če zahteva ne bo izpolnjena, rok za odgovor je menda deset dni, je omenil prodajo občinskega deleža v Kostaku.

Veliko začudenje pa zbuja tudi ignoranca drugega dela odkritij, namreč ogroženosti vode. Obe povzeti odločbi razkrivata, da je bila masa odpadkov mesece neustrezno skladiščena na vodoprepustnih tleh, druga odločba pa razkriva, da so odkopavanje smeti ustavili, ker so prišli do vode. Je občina zahtevala pregled vode? V kakšnem stanju je voda?

Odgovora nismo dobili. Z Inšpektorata za okolje in energijo so pojasnili, da je bila Agencija za okolje Arso seznanjena z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora, »ki kažejo na sum nastanka okoljske škode, povzročene tlom in podzemni vodi na obravnavanem zemljišču«, nato pa so zgolj procesno opisali ukrepanje oziroma sanacijo stanja, ki ga spremlja agencija. To smo prosili za podrobnejše podatke. Pred dnevi je pristojni okoljski minister Bojan Kumer sprožil izredno notranjo revizijo dela inšpektorata v zadevi Kostak. Iz inšpektorata za naravne vire in prostor, ki bdi tudi nad izvajanjem predpisov s področja varstva narave in voda, so odgovorili le, da niso prejeli prijav Inšpekcije za okolje ali policije »glede morebitnega onesnaženja voda na lokaciji Spodnji Stari Grad«.

Ena od preiskav, izvedenih 8. oktobra, je potekala tudi v prostorih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora (NLZOH). Od tam so nam potrdili zgolj, da med osumljenimi ni sedanjih ali bivših zaposlenih, niso pa odgovorili, ali so kriminalisti prevzeli dokumentacijo, povezano s Kostakom, ki je stranka mariborskega laboratorija, in ali je morebiti šlo tudi za analize vode. NLZOH je javni zavod, ki opravlja različne kemične analize, znan pa je postal v času covid-19, ko je pod bivšo direktorico Tjašo Žohar Čretnik verificiral hitre teste podjetja Majbert Pharm. Konec leta 2023 je Nacionalni preiskovalni urad na evropsko javno tožilstvo vložil kazensko ovadbo, med šestimi osumljenimi naj bi bila tudi Tjaša Žohar Čretnik, ki naj bi, kot je poročala STA, »kljub nasprotnim dokazom in opozorilom stroke o neprimernosti in lažnih rezultatih hitrih testov vztrajala, da so ustrezni«. Maja letos je sicer imela preizkusno predavanje v okviru habilitacijskega postopka za izvolitev v naziv visokošolske učiteljice na mariborski Medicinski fakulteti.

Čeprav so razkritja katastrofalna in kažejo na okoljski kriminal, pa številni že poskušajo težo razkritij relativizirati, češ da Kostaku predvsem nagaja konkurenca, torej povezane družbe gospodarstvenika Martina Odlazka, ki se ukvarja s predelavo smeti in tudi z mediji ter napihuje zgodbo. Kostak je sicer pri odpadkih res konkurent Salamonu, obe družbi pa imata v lasti tudi medije. Kostak je lastnik vplivnega posavskega portala Eposavje, ki »združuje vse Posavce od blizu in daleč«, in ta na primer 8. oktobra ni poročal celo niti, da v Kostaku poteka kriminalistična preiskava. Urednik Tomi Horvat nam je odgovoril, da v uredništvu pripravljajo »poročilo o zadevi«, ki ga bodo objavili, »ko bodo na voljo preverjene informacije«. Del Kostakove medijske sheme je tudi portal jedrskaSI, ki propagira projekt JEK 2, a se predstavlja kot klub nadobudnih podpornikov jedrske energije. A dejstvo, da se dogaja spopad na trgu smeti in njihove predelave, ne spremeni drugega dejstva – opisanega ravnanja Kostaka in škode, ki jo je ta naredil okolju.