V središču / »Bog tako hoče«

Tisto julijsko nedeljo so bili božji vojaki v Washingtonu že navsezgodaj na nogah. Okoli 150 ljudi se je davno pred začetkom maše gnetlo v prvem nadstropju rdečkaste zgradbe na Pensilvanski aveniji. Kapitol je od tam oddaljen komaj deset minut hoje.

Evangelijska cerkev Kristusova cerkev D. C. (Christ Church D. C.), ki so jo ustanavljali tistega dne, je čisto blizu središča moči, zato ni presenetljivo, da se je v krogu bogaboječih nenadoma pojavil tudi obrambni minister Pete Hegseth s svojo družino – in pripadniki tajnih služb.

Hegseth na svojem položaju ne nazadnje brani tudi pravo vero. Njegovo telo je prekrito s tetovažami križarjev, v svoji knjigi iz leta 2020 z naslovom American Crusade (Ameriški križarski pohod) pa je med drugim zapisal, da ameriški križarski pohod ne poteka z meči, v tem boju se ne bojujejo s puškami – za zdaj. Tistega dne je bil edini predstavnik kabineta pri maši, čeprav je le eden od mnogih v Trumpovem krogu, ki spadajo med ekstremistične kristjane s skupnim ciljem: da bi Združene države Amerike podredili svetopisemskim zakonom.

Obiskovalci prve božje službe v tistih prostorih, večinoma mladi in skoraj vsi svetlopolti, z veliko otrok, so se vedli izjemno vljudno. Toplo so pozdravili goste v svojem okolju, če so ti le upoštevali nekaj pravil (fotografiranje in snemanje sta bila prepovedana). Blagohotno so ignorirali demonstranta zunaj na cesti, čeprav sta jih preklela. Njuna glasova sta le pridušeno prodirala v improvizirano molilnico z ogromnima ameriškima zastavama. Živahno so prikimavali, ko je pastor Jared Longshore z modro-rumeno kravato v svoji pridigi napovedal nekakšen zgodovinski prelom.

Kar 77 odstotkov svetlopoltih evangelijskih kristjanov je v prvo volilo za Trumpa. Osem let pozneje se je ta delež zvišal na 81 odstotkov.

Njegova cerkev bo storila vse, kar je treba, da bo tudi Washington rešila pred tistimi, ki poslušajo sebe namesto Vsemogočnega. Neki duhovniški kolega je že prej napovedal, da se bodo v tem grešnem mestu lotili feminizma in homoseksualnosti. Longshore je povedal tudi: »Božja služba za nas pomeni iti v vojno – in to mislimo dobesedno«, »Kristus ali kaos«, to naj bi imel Washington na izbiro. Mesto je močvara in Kristusova cerkev je prišla v mesto, da jo izsuši.

V ameriški prestolnici je veliko cerkva. Nekaj več kot 700.000 prebivalcem je na voljo okrog 800 prostorov za molitev. Na skoraj vsaki cesti je kakšen, ki ga je težko ločiti od navadnih stanovanjskih zgradb. Kristusova cerkev, najnovejši dodatek in del široko razvejene globalne mreže z imenom Communion of Reformed Evangelical Churches (Skupnost reformiranih evangelijskih cerkva), je v marsičem posebna.

Njen ustanovitelj, sivobradi pridigar Douglas Wilson, je celo med najbolj konservativnimi evangelijskimi kristjani desetletja veljal za skrajnega svetopisemskega fanatika. Wilson kot obseden stalno rohni proti enakopravnosti moških in žensk, saj vendar velja: »Moški penetrira, zavojuje, kolonizira, seje. Ženska sprejema, se predaja.«

Po njegovem preveliko število neprotestantov v ZDA pomeni skrunitev in zločin. Aktivnim muslimanom bi prepovedal dostop do javnih uradov in jih spodbujal k samoizgonu, kot je pokazal v nekem videu. Suženjstvo se mu ne zdi le zavržno, temveč je včasih pripomoglo do pristne naklonjenosti med rasami. Wilson tudi meni, da ameriška državljanska vojna, ki se je končala leta 1865, še ni dokončno odločena.

Božji služabnik iz Idaha občasno posname tudi verske reklamne videe, v katerih s havanko v ustih in metalcem ognja zažiga Disneyjeve igrače in druge simbole domnevno dekadentnega življenjskega sloga. Njegovi cilji so jasni: Douglas Wilson hoče ameriško teokracijo, deželo, v kateri ne veljajo nobeni drugi zakoni, ampak le svetopisemsko pravo.

Številne glave skupnosti Maga prežema fundamentalistično- krščanski duh, med drugim je to veljalo tudi za vplivneža Charlieja Kirka.

Takšne zamisli so še pred nekaj leti veljale za blodnje krščanskih čudakov, v Trumpovi Ameriki pa je zdaj mogoče spremljati nenavadne tektonske premike. Wilson se je tako iz odpadnika prelevil v idola številnih krščanskih nacionalistov, ne da bi občutno spremenil eno samo samcato versko stališče. To politično in versko skrajno desno gibanje je prepričano, da so ZDA nastale izključno zaradi protestantskih kristjanov in za njih.

Zadnje leto Wilson na odrih, v podkastih in na konferencah Trumpovega kozmosa kroži kot zvezdniški gost. Ustanovitev njegove cerkve streljaj od Kapitola zato ni le dejanje božje ljubezni do bližnjega, temveč vojna napoved in eno številnih znamenj, kako tesno so se pod Donaldom Trumpom fundamentalistični verski gorečneži približali samemu jedru oblasti velesile ZDA.

Bogaboječnost ni ena najvidnejših lastnosti 47. ameriškega predsednika. Kljub temu je v najožji krog uradnih sodelavcev povabil precejšnje število »prijetnih kristjanov«, kot jih je sam opisal. Vodijo ministrstva in zvezne urade, zasedajo veleposlaniška mesta in stolčke na najvišjih sodiščih, veliko jih tudi pomaga brisati ločnico med državo in cerkvijo.

Trumpovi kristjani niso od muh. Tako kot vodja Pentagona Hegseth se številni oklepajo prepričanja, da je izključno in samo Sveto pismo izhodišče vseh duhovnih in posvetnih zadev. Krščanski nacionalisti pri tem svete knjige razlagajo po svojem okusu tako, da z njimi opravičujejo zatiranje žensk, sovražnost do homoseksualcev, neprikriti rasizem in večvrednost bele rase.

Številne glave skupnosti Maga prežema fundamentalističnokrščanski duh, med drugim je to veljalo tudi za vplivneža Charlieja Kirka, nanj so sredi septembra v Arizoni izvedli atentat. Pred smrtjo pa je številne mlade Američane osvojil s svojimi skrajno desnimi in skrajno verskimi stališči.

Trump je tako na žalni slovesnosti, ki so jo v Arizoni pripravili za Kirka in je spominjala na evangelijsko mašo za rekrutiranje novih vernikov, pred 70.000 ljudmi obljubil, da bo zdaj pa resnično in kot še nikoli doslej Boga vključil v vsakdanje življenje. Člani Trumpove vlade so napovedali, da bodo s pravičniško jezo udarili po levih skrajnežih, ki naj bi po njihovem stali za umorom. Namestnik vodja Trumpovega kabineta je napovedal, da bodo izkoreninili »zle sile«.

Religiolog Robert Jones, ustanovitelj neprofitnega inštituta Public Religion Research Institute, opozarja, da je nadzor nad obema največjima ameriškima strankama prevzela nevarna avtoritarna politična teologija. Trumpova vlada se je po njegovi oceni namenila na militantno odpravo in hoče ustvariti svetlopolto, krščansko Ameriko. Morda predsednik sploh ne dojema, kakšne sile je sprostil v drugem mandatu.

Predstava o Ameriki kot državi, kot bi bila všeč Bogu, je tako stara kot novi svet. Še danes se krščanski nacionalisti v ZDA sklicujejo na papeško bulo Aleksandra VI. iz leta 1493. Krščanska vera je razširjena povsod in zato bi se ji »barbarska ljudstva« morala podjarmiti. Pobožni evropski naseljenci so v božjem imenu opravili vse delo, si podredili terro incognito in iztrebljali domorodna ljudstva.

Celina, kjer bi vladalo izključno svetopisemsko pravo, pa je ostala samo sen, in to še toliko bolj po sprejetju prve ustave ZDA leta 1788. Ta je izrecno prepovedovala razglasitev državne vere. Tudi v novejši zgodovini ni nič kazalo, da bi na ameriških tleh lahko kdaj nastala teokracija. Na začetku 90. let se je še okoli devet desetin ameriških državljanov izreklo za kristjane, njihov delež pa je v treh desetletjih upadel na dobrih 60 odstotkov.

Lani je Public Religion Research Institute Američane med drugim povprašal, ali se strinjajo z izjavo, da bi vlada morala ZDA razglasiti za krščansko državo, da je pravi Američan kristjan in da bi ameriški zakoni morali temeljiti na svetopisemskih vrednotah. Le trije od desetih vprašanih so se strinjali ali delno strinjali s tem. Med republikanci je bilo takšnih oseb 53 odstotkov, med svetlopoltimi evangelijskimi kristjani pa kar 65 odstotkov. Ti se svojim starozaveznim sanjam nikakor niso odpovedali. Približali so se jim tako, da so za odrešenika razglasili moškega, nagnjenega k nezvestobi, pohlepu, laganju in zavisti ter ki redno krši polovico desetih božjih zapovedi: Donalda Trumpa.

Trump naj bi bil božji kandidat v kaosu sedanjega časa, je že leta 2016 zapisal teksaški televizijski pridigar Lance Wallnau, eden najvplivnejših evangelijskih kristjanov v državi.

Trump naj bi bil božji kandidat v kaosu sedanjega časa, je že leta 2016 zapisal teksaški televizijski pridigar Lance Wallnau, eden najvplivnejših evangelijskih kristjanov v državi. Vsemogočni naj bi ga mazilil za poseben cilj. Sprva so številni krščanski nacionalisti še dvomili o tem, saj se jim je nestanovitni, samovšečni bogataš iz New Yorka zdel preveč posveten. A druga možnost – politika prebujenosti, sovražna do moških in belcev, katere cilj je menda izenačenje vseh in vsega – se jim je očitno zdela še strašnejša. Tako je kar 77 odstotkov svetlopoltih evangelijskih kristjanov nazadnje volilo Trumpa. Osem let pozneje se je ta delež zvišal na 81 odstotkov.

Številni Trumpovi privrženci so danes prepričani, da jim je bil poslan za uničenje »demonkratov« in njihovega satanskega liberalnega svetovnega nazora.

Ko se je newyorški multimilijarder začel ogrevati za drugi mandat, so v ozadju različni možganski trusti že sestavljali skrivnostne načrte za drugo Trumpovo dobo, da bi preprečili podoben kaos, kot se je razmahnil v prvi izdaji. Tako je pod vodstvom nacionalistične fundacije Heritage Foundation nastal tudi Projekt 2025, osnutek o avtoritarni preobrazbi ZDA v zaprto, protoameriško, svetopisemsko zaznamovano ljudstvo.

Krščanski nacionalisti med ustvarjalci Projekta 2025 – ni jih malo – so si zamislili deželo, v kateri bo v središču krščanska evangelijska družina pod vodstvom patriarha, v kateri bo splav prepovedan, homoseksualnost pa zaničevana. V tej deželi ne bo prostora za drugače verujoče in bodo postali drugorazredni državljani. Krščanske šole bi izrivale državne in ne bi več poučevale zmotnih prepričanj o podnebnih spremembah, rasizmu, biotski pestrosti in evoluciji, skratka, to bo dežela, v kateri bo znanje nadomestila vera, kot bi se razsvetljenstvo nikoli ne zgodilo.

»Po tej predstavi je treba vse segmente družbe spraviti pod božji nadzor,« je komentirala zgodovinarka in avtorica knjig Kristin Kobes Du Mez. To ne velja le za vero, temveč tudi za politiko, vzgojo, gospodarstvo, družino, medije in umetnost. Vse skupaj ne zveni toliko pobožno kot predvsem radikalno. Gre za poskus, da bi kolo zavrteli za desetletja, če ne celo stoletja nazaj v čas, ko so bili moški še moški in so spore reševali na svoj način: z vero in pištolo. Jezus in Jesse James. Gre za poskus, da bi vnovič obudili praameriški mit, ki poudarja možati skrajno desni odgovor na identitetno politiko levice, ki jo dojemajo kot feministično in moralistično. Je tudi poskus, da bi ukinili demokratično pravno državo.

Trump trdi, da nikakor ni povezan s Projektom 2025, a je vseeno po izvolitvi skoraj vsem njegovim zamislim utrl pot. Skozi krščanskofundamentalistična očala njegova politična kanonada prvih mesecev, racije priseljencev, napadi na šole in univerze, prerazporejanje bogastva v korist bogatašev, maščevalni pohod proti političnim nasprotnikom niso samo muhe enodnevnice. Namenjeni so sistematičnemu grajenju Bogu všečne države oziroma kot si Bogu všečno državo predstavljajo svetopisemski gorečneži.

Trump je prepričan, da je novi mesija: »Prizaneseno mi je bilo iz dobrih razlogov. Rešil me je Bog, da bi Ameriko spet naredil mogočno.«

Ali Trump verjame v to, kar počne, ali pa je verski voditelj le še ena vloga v njegovem neskončnem rezervoarju? 

Brez glasov svetopisemskih fanatikov najbrž ne bi zmagal na volitvah. Trump je bil tako rekoč prisiljen, da se jim še pravočasno ponudi kot božja metla. Že februarja 2024 je na predvolilnem srečanju z verskimi radijskimi voditelji izjavil, da je krščanstvo najpomembnejše, kar manjka njihovi državi, in da bi, ko bo na položaju, pri vseh odločitvah poudarjal vsebine, naklonjene Bogu.

Trump je nekakšnega boga odkril zdavnaj pred gibanjem Maga. Pred četrt stoletja je spoznal televizijsko pridigarko Paulo White, ki jo je postavil za svojo duhovno svetovalko. Ta verjame v evangelij blaginje, po katerem so bogataši, kot je Trump, očitno deležni še posebej velike božje naklonjenosti. Poleg tega včasih kot v stanju verske ekstaze govori v nerazumljivih jezikih in moli, naj se satanske nosečnosti končajo s splavom. Pravijo, da ima na Trumpa velik vpliv.

Ta se je prek digitalnih medijev vse pogosteje predstavljal kot svetal zgled, ki lahko edini reši Ameriko pred propadom. In še toliko bolje, če je pri tem mimogrede tudi sam kaj pridobil; njegovo Sveto pismo God Bless the USA (Bog blagoslovi ZDA) gre za med. Cena izvoda je 60 dolarjev.

Odkar je Trumpa septembra lani na predvolilnem nastopu v Pensilvaniji oplazila krogla atentatorja, ne da bi ga resneje poškodovala, je očitno dokončno prepričan, da je novi mesija. Samopoveličevanje je doseglo vrhunec v njegovem govoru ob januarski prisegi: »Prizaneseno mi je bilo iz dobrih razlogov. Rešil me je Bog, da bi Ameriko spet naredil mogočno.«

Predstava za volivce ali megalomanstvo? Morda kar oboje.

Hitrost, s katero Trump odtlej rešeta ločnico med državo in cerkvijo, je dih jemajoča. Z enim svojih prvih odlokov je 47. predsednik ZDA februarja ustanovil Verski urad Bele hiše, katerega glavna naloga je odpraviti protikrščanske in antisemitske predsodke. Vodi ga Trumpova verska zaupnica Paula White. Ko je Trump sredi julija zaradi verskih zadev pripravil kosilo za več kot 60 direktorjev iz gospodarstva, je Whitova vzkliknila: »Predsednik Trump ne bo le poskrbel za živahno, bogato in močno Ameriko, temveč bo v središče spet postavil vero.« Med nacionalnim molitvenim zajtrkom je Trump razglasil, da bo ministrstvo za pravosodje pooblastil, naj najstrožje, kot dopušča zakon, preganja protikrščansko nasilje in vandalizem. Nedavno je dovolil, da se v zveznih uradih lahko znova moli in celo poskusi širiti vero. V odloku piše, da vladni uslužbenci druge lahko prepričujejo o pravilnosti svojega verskega prepričanja. Krščanstvo resda ni izrecno omenjeno, očitno zaradi ustave. A vsakomur je jasno, da niso v prvi vrsti mišljeni Mohamedovi nauki, sploh ker je Trump povsod že nastavil svoje goreče krščanske privržence.

To velja tudi za številne najvišje položaje v državi. Tako kot že v prvem mandatu je predsednik za vodjo proračunskega urada in s tem glavnega finančnika Bele hiše imenoval Russlla Voughta, ki je tudi eden od avtorjev Projekta 2025 in samooklicani krščanski nacionalist. Njegova največja skrb so pošteni Američani, ki

jih nenehno zatirajo podnebni skrajneži in militantni »prebujenci«.

Drugega krščanskega nacionalista, nekdanjega predsedniškega kandidata Mika Huckabeeja, je Trump imenoval za veleposlanika v Jeruzalemu. Mnogi evangelijski kristjani imajo finančne in politične zveze z radikalnimi judovskimi naseljenci na Zahodnem bregu. Verjamejo, da bo Jezusov drugi prihod mogoč šele, ko se bodo vsi Judje vrnili v Sveto deželo.

Huckabeeju doslej še ni padlo na pamet obsoditi domnevnih izraelskih vojnih zločinov v Gazi. Nasprotno, odločno zanika, da bi tam stradali. Sploh pa je že pred leti izjavil, da Palestincev pravzaprav sploh ni.

Huckabeejev – in Trumpov – prijatelj je evangelijski poslovnež Johnnie Moore, ki se izreka za krščanskega sionista. Je direktor krščanske oglaševalske agencije, ki je med drugim skrbela za promocijo Ark Encounter v Kentuckyju, fundamentalističnega krščanskega zabaviščnega parka v trupu domnevno pristne 155 metrov dolge Noetove barke.

Od junija Moore vodi tudi fundacijo Gaza Humanitarian Foundation (GHF). Ta zasebna ameriška organizacija, ki tesno sodeluje z izraelsko vojsko, naj bi Palestincem v opustošenem obalnem pasu zagotavljala najnujnejše. V bližini štirih distribucijskih središč fundacije je doslej umrlo več kot 850 ljudi, ki so čakali na hrano – večinoma so jih ustrelili izraelski vojaki. To je visokega uradnika OZN spodbodlo k opazki, da so razdelilna mesta sadistične smrtonosne pasti.

Med najgorečnejšimi krščanskimi fanatiki je Trumpov »minister za vojno« Pete Hegseth, ki bo, zdaj ko je njegova cerkev odprla božji hram v Washingtonu, vedno lahko molil s somišljeniki. Pred kratkim je na platformi X objavil posnetek, v katerem njegov mentor Douglas Wilson zahteva odpravo volilne pravice za ženske. Hegseth je v Washington že pripeljal svojega evangelijskega pastorja iz domačega Tennesseeja, da bi vodil bogoslužja v Pentagonu.

Hegseth, nekdanji voditelj poročil na Fox News, se še posebej navdušuje nad križarji. Njegovo izklesano telo, ki ga je včasih rad in pogosto razkazoval, med drugim krasijo tetovaže puške AR-15, dveh prekrižanih mušket, jeruzalemskega križa in napis Deus vult (Bog tako hoče), s katerim so v boj odhajali srednjeveški križarji.

Nenavadno prepletanje katoliških simbolov z evangelijskim prepričanjem morda ni nujno naključno. Zaradi upadajočega števila kristjanov v ZDA že desetletja obstajajo poskusi, da bi premostili teološko ideološke prepade. Tako je leta 1994 veliko pozornosti zbudil ekumenski dokument Evangelicals and Catholics Together (Evangelijski kristjani in katoliki skupaj). Znanstveniki ocenjujejo, da so prizadevanja v zadnjem času obrodila sadove. Opaziti je čedalje večjo enotnost med različnimi krščanskimi tokovi, pravi zgodovinarka Kristin Kobes Du Mez. Zbirajo se zaradi skupnega cilja.

Zanimiva osebnost v tem pogledu je Trumpov podpredsednik J. D. Vance, nekdanji ateist, ki je šele leta 2019 našel katoliškega Boga, a je povezan tudi z ultranacionalističnim protestantskim taborom.

Med volilno kampanjo leta 2024 je ena najpriljubljenejših struj krščanskonacionalističnega tabora na svetu Nova apostolska reformacija po vsej državi organizirala Turneje poguma, nekakšen politično-verski potujoči cirkus samooklicanih prerokov in apostolov, ki so večtisočglavo občinstvo pozivali, naj se pridruži božji vojski in se pripravi na vojno. V Monroevillu v Pensilvaniji so evangelijski organizatorji pred volitvami pozdravili posebnega zvezdniškega gosta: katolika J. D. Vancea.

Vsi v Trumpovi ekipi se ne spogledujejo tako očitno s krščansko nacionalistično ideologijo. A vseeno zbode v oči, kako brez zadržkov tudi drugi vidnejši republikanci razkazujejo svojo religioznost. Tako denimo Mike Johnson, vodja večine v predstavniškem domu in formalno tretja najmočnejša oseba v državi, pravi, da svoje življenjske nazore črpa iz Svetega pisma. V Kapitolu, srcu najstarejše še obstoječe demokracije na svetu, so ga že fotografirali, ko je klečal pri molitvi v krogu sodelavcev.

Pred njegovim uradom stoji na prvi pogled nevpadljiva zastava z zelenim borom na belem ozadju in napisom An Appeal to Heaven (Prošnja nebu). Izvira še iz vojne za neodvisnost in velja za prepoznaven simbol krščanskih nacionalistov. Enako zastavo je že leta 2023 pred svojo hišo izobesil Samuel Alito, eden najspornejših vrhovnih sodnikov, nasprotnik splava in zakonske zveze za vse.

Očitno je Vance Luther B. menil, da opravlja božje delo, ko je sredi junija v Minnesoti ubil demokratsko političarko in njenega moža. Je to uvod v dolgo klanje?

Pravosodna ministrica Pam Bondi, katere naloge obsegajo tudi nadzor nad spoštovanjem ločenosti cerkve od države, se je junija odločila, da bo prvo zaslišanje vladne komisije za versko svobodo pripravila nikjer drugje kot v zasebnem Svetopisemskem muzeju v Washingtonu, ustanovljenem leta 2017. Po poročanju New York Timesa je stičišče krščanskih nacionalistov.

Prav tam je Trump na začetku septembra predstavil svojo pobudo »Amerika moli« in vse rojake pozval, naj v molitvi družno prosijo, da bi bila ameriška država ob svoji 250-letnici prihodnje leto močna in bogata. Obenem je obljubil, da bo v javnih šolah uvedel pravico do molitve. To je verjetno del njegovega nedavno izraženega namena, da pride v nebesa.

Kako brez zadržkov Trumpovi republikanski zavezniki danes prehajajo med svetovi, so poleti nazorno prikazali v hotelu Washington Hilton. Tam so se ves konec tedna v prostorih brez oken gnetli obsedenci z Jezusom, Trumpovi privrženci in podjetniki, funkcionarji, dostojanstveniki, čudodelniki. Na eni od stojnic so veliko pozornosti zbudile kape z napisom Jesus Is My Savior, Trump Is My President (Jezus je moj odrešitelj, Trump je moj predsednik). Tik ob njej je samooklicano ministrstvo za pokoro in svetost pričalo o gluhih, ki spet slišijo, in ženskah brez maternice, ki so rodile. Nadstropje nižje je neki pastor razglašal: »Nismo demokrati, smo bibliokrati.«

Na ta bizarni sejem lahkovernosti je vabila skrajno konservativna koalicija Faith & Freedom Coalition (Koalicija vere in svobode), ustanovljena leta 2009 kot odziv proti domnevnemu belcebubu Baracku Obamu in ki se predstavlja kot mazivo med republikanskimi skrajneži ter evangelijskimi kristjani. V pozdravnem nagovoru na konferenci je bilo primerno trezno zapisano: »Satan dela nadure, da bi nadoknadil izgubljeno. Zato moramo mobilizirati več kristjanov kot kdaj prej.«

Te tri peklenske dneve v prestolnici so na odru sedeli ameriški finančni minister Scott Bessent, Trumpov glavni varuh meje Tom Homan, senatorja Ted Cruz in Lindsey Graham, nekdanji Trumpov tiskovni predstavnik, predstavniki Verskega urada Bele hiše in številni drugi, ki od januarja upravljajo washingtonske vzvode oblasti.

»Krščanski nacionalisti vse samoumevneje širijo nekaj, kar pod nobenim pogojem ni združljivo z našo demokracijo,« je poudaril religiolog Jones. In to ne le zato, ker ideologija svetlopolte heteroseksualne moške povzdiguje v od Boga dane vladarje. Tudi druga prepričanja svetopisemskih fanatikov nikakor niso združljiva s svobodno družbo – med njimi izključevanje celih skupin prebivalstva in verskih ločin, zanikanje rasizma in homofobnost.

Predvsem pa Jonesa skrbi, da političnih sporov v Trumpovi Ameriki že zdavnaj ne razumejo več kot civiliziranega spopada zamisli, temveč kot apokaliptično bitko med dobrim in zlim. To pa lahko vodi v skušnjavo, da političnih tekmecev ne bi več želeli premagati na voliščih, temveč tako, da bi jih zapirali, izganjali celo pobijali, opozarja Jones, za čigar knjigo White Too Long (Predolgo svetlopolti) o rasizmu v krščanskonacionalističnih krogih je Pentagon poskrbel, da so jo med čistko po knjižničnem fondu odstranili z ameriške pomorske akademije.

In čeprav desni krščanski zapeljivci stalno poudarjajo, da s svojim bojevitim pridušanjem o vojni in bitkah mislijo zgolj na duhovni boj, Jones pravi: »Naše raziskave javnega mnenja so pokazale, da krščanski nacionalisti dvakrat pogosteje kot drugi menijo, da bi bilo politično nasilje v nekaterih okoliščinah upravičeno.« Nazoren prikaz, kam to lahko vodi, je bil vdor v Kapitol 6. januarja 2021, ko je množica, prepričana, da so odrešenika Trumpa prikrajšali za izvolitev, sklenila poloviti njegove nasprotnike. Med njimi je bilo veliko podivjanih ljudi, ki so pred pohodom Boga na kolenih rotili za pomoč, nato pa z zastavami v rokah – med njimi tudi z zastavo z napisom »Prošnja nebu« krenili nad drugače misleče.

V blodnjavem svetu zagovornikov apokalipse to opisujejo kot izganjanje hudobnega duha. Dejansko je bila to prva predaja oblasti v zgodovini ZDA, ki jo je spremljalo nasilje. Presenetljivo pa je, da kljub številnim dokazom, da so pri načrtih in usklajevanju napada na Kapitol sodelovali krščanski fanatiki, ta vidik v uradnem poročilu o preiskavi skoraj ni osvetljen. Trump je med tem pomilostil velik del vpletenih.

Očitno je tudi oče petih otrok Vance Luther B. menil, da opravlja božje delo, ko je sredi junija v Minnesoti ubil demokratsko političarko in njenega moža. To sta bila mogoče le napoved in uvod v dolgo klanje. Preiskovalci so pri morilcu našli seznam z več deset imeni potencialnih žrtev.

Danes je znano, da je Luther B. študiral na svetopisemskem kolidžu, na katerem je evangelijski ustanovitelj zahteval, da vsak kristjan na dan zmoli vsaj eno molitev za nasilje. Kasneje se je za nekaj časa preselil v Demokratično republiko Kongo, kjer je kot gostujoči pridigar med drugim obsojal splav in homoseksualnost. Po krvavem dejanju v Minnesoti je svojim otrokom poslal sporočilo: »Oče je nocoj šel v vojno.«

Trump in njegov najožji krog sta dvojni umor obravnavala kot malenkost. Ni se dvignil val ogorčenja, ni bilo javnega nagovora. Ko so predsednika vprašali, zakaj zastav na zveznih ustanovah ne spusti na pol droga, je odgovoril: »Zaradi koga pa?« Tri mesece pozneje, ko je na podoben način umrl skrajni desničar Charlie Kirk, je bil Trump v prvi vrsti, ko so Kirka kot mučenika dobesedno razglasili za svetnika, ki je vse življenje odkrito pridigal proti tujcem, ženskam in homoseksualcem.

Tako hoče Bog?

© 2025 Der Spiegel