»Populizma ne morete premagati s populizmom«

V sredo bodo na Nizozemskem potekale parlamentarne volitve. Zmaga se ob visoki podpori ponovno obeta skrajno desnemu populistu Geertu Wildersu, ki je poleti zrušil koalicijo in s tem odtujil zaveznike. Konkurirata mu zeleno-liberalno zavezništvo bivšega evropskega komisarja Fransa Timmermansa in desnosredinska stranka CDA.

Predčasne volitve so na Nizozemskem razpisali po tem, ko je junija zaradi odhoda Wildersove skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) razpadla vladajoča koalicija. Odhodu PVV je botroval zlasti spor v zvezi z ukrepi glede priseljevanja, ki so bili po Wildersovem mnenju premili.

Wildersu in PVV se glede na javnomnenjske raziskave kljub temu znova obeta zmaga s približno 20-odstotno podporo, potem ko je skrajno desni populist s prepričljivo zmago na volitvah leta 2023 presenetil tako nizozemsko kot evropsko javnost.

Nizozemski Donald Trump

Wilders, znan tudi kot nizozemski Donald Trump, oster nasprotnik migracij, islama in EU, pa verjetno znova ne bo mogel postati premier. Sodelovanje z njim je namreč že zavrnilo več desnih strank, dodatno jih je letos odtujil tudi z rušenjem koalicije, zaradi česar je izgubil zaupanje potencialnih zaveznikov.

Vodja desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) Dilan Yesilgoz je Wildersov odhod iz koalicije poleti opisala kot "zelo neodgovoren" in izključila možnost, da bi z njim še kdaj sestavljali vlado. Kritični so bili tudi drugi koalicijski partnerji.

"Populizma ne morete premagati s populizmom. Ponuditi morate boljšo zgodbo, vendar v kombinaciji z rezultati, saj populizmu lahko gorivo odvzamete le tako, da dejansko odstranite temeljne težave, ki ga podpihujejo."

Javnomnenjske raziskave prav tako kažejo, da imajo Nizozemci dovolj medsebojnega blatenja, prepirov in kaosa v politiki, saj je bilo ogromno potencialnih volivcev tudi manj kot teden dni pred volitvami še neodločenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V primeru zmage Wildersa in nato njegovega neuspeha pri sestavljanju koalicije, kar se zdi najverjetnejši scenarij, bo zelo pomembno, kdo se bo uvrstil na drugo mesto in naslednji dobil priložnost za oblikovanje vlade.

Za PVV sta s približno 16 odstotki praktično izenačeni zeleno-liberalno zavezništvo Groenlinks/PvdA nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa in desnosredinski Krščanski demokrati (CDA), ki so se hitro povzpeli po zaslugi vzhajajoče politične zvezde Henrija Bontenbala.

Stari znanec nizozemske in evropske politike

Timmermans je stari znanec nizozemske in evropske politike, ki je kot evropski komisar od leta 2014 skoraj deset let preživel v Bruslju, pred tem pa je bil med drugim zunanji minister in minister za evropske zadeve. Velja za zanesljivega kandidata, ki se osredotoča zlasti na okoljsko in podnebno politiko.

"Nov obraz" pa je 42-letni vodja CDA Henri Bontenbal, ki obljublja več sodelovanja in "vrnitev v normalnost" po kaosu, ki ga je povzročil Wilders.

"Populizma ne morete premagati s populizmom. Ponuditi morate boljšo zgodbo, vendar v kombinaciji z rezultati, saj populizmu lahko gorivo odvzamete le tako, da dejansko odstranite temeljne težave, ki ga podpihujejo," je po navedbah AFP povedal v enem izmed intervjujev pred volitvami.

Najbolj pereče domače predvolilne teme so bile zlasti stanovanjska problematika, migracije, zdravstvo in naraščajoči življenjski stroški, ugotavlja družba za javnomnenjske raziskave EenVandaag. Kar zadeva mednarodna vprašanja, so nizozemski volivci kot prednostno temo navajali obrambo, sledita Ukrajina in Gaza.

Nizozemski politični sistem je sicer precej zapleten, za 150 sedežev v parlamentu se potegujejo kandidati kar 27 strank. Poleg PVV (20 odstotkov), Groenlinks/PvdA in CDA (obe po 16 odstotkov) nekoliko višjo podporo beležijo še liberalni Demokrati 66 (11 odstotkov), desnosredinska VVD (10 odstotkov) in konservativna stranka Pravi odgovor (JA21) z osmimi odstotki. Sledi jim kopica manjših strank, kažejo različne ankete, ki jih je zbral in analiziral portal Politico.

Skupno število glasov se deli s 150 in vsaka stranka, ki doseže prag - na zadnjih volitvah je znašal nekaj manj kot 71.000 - dobi sedež v parlamentu.

Zaradi tega so glasovi precej razpršeni, kar običajno privede do zapletenih in dolgih koalicijskih pogajanj. Po Wildersovi zmagi na volitvah novembra 2023 so ta potekala več kot sedem mesecev, pri čemer se je moral skrajni desničar odpovedati položaju predsednika vlade, krhka vladna koalicija pod vodstvom premierja Dicka Schoofa, ki od odstopa sredi poletja opravlja tekoče posle, pa je nato razpadla po manj kot letu dni.

vosufcKRp6M

vuxXlpSe0D0