Kultura / »Ko sem bil prvič v zaporu na Dobu, sem srečal zelo posebne ljudi«

Na Festivalu slovenskega filma (FSF) Portorož je nagrado vesna za najboljši film po izboru občinstva prejel dokumentarni film Ko pridem ven v režiji Metoda Pevca, ki so ga snemali v zaporu na Dobu. Po besedah režiserja so sodelujoči zaporniki sodelovanje razumeli in sprejeli kot neke vrste osebno spoved, ki pa je hkrati tudi zaveza.

Za dokumentarni film Ko pridem ven sta se režiser in psihiater Vladimir Milošević odpravila v zapor na Dobu. V filmu so prikazane zgodbe storilcev kaznivih dejanj, od spolnega delikta in umorov, pa do tranzita beguncev in oboroženega ropa, predstavljena je tudi obalna kriminalna združba, znana pod imenom Kobra, je Pevec povedal v pogovoru na FSF.

Pri filmu Ko pridem ven ga je zanimalo, kaj je na dnu kriminala, kaj sta razlog in povod, da nekdo prestopi zakon, kaj je bistvo kriminalne identitete in koliko je to mogoče spremeniti.

Ko toliko časa ustvarjaš filme, prideš v obdobje zrelosti in distance. "Vzporedno sem na nek način zamrzil medijsko površnost, kadar gre za zgodbe. Naši mediji so polni senzacionalnih pokrivanj," je poudaril režiser. Po njegovih besedah kriminal poznamo zgolj preko medijev in črne kronike, ko pa je zapornike spoznal in jih primerjal z zapisi o njih, je prepoznal razliko. Mediji si želijo "grdih" ljudi. In ko nekdo stori kaznivo dejanje, bodo preskočili morebitne olajševalne okoliščine, zakaj je do tega prišlo. To zanje ni zanimivo, saj potem stvari postanejo kompleksne, mediji pa kompleksnosti ne potrebujejo. Film ima na drugi strani priložnost, da lahko sprejme to kompleksno naracijo, meni režiser.

"Vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači. Ko sem bil prvič v zaporu na Dobu, sem srečal zelo posebne ljudi. Doživel sem jih kot like, kot junake, ki bi jih rad sam napisal. Če bi znal."

Pri vseh zapornikih je prisotna faza globoke depresije, psihiatrične hospitalizacije in poskusov samomorov, se pa pri večini zgodi prelomni trenutek vzpona, ki je med drugim povezan z dolžino kazni, je povedal. Sodelujoče zapornike so izbrali na avdicijah, osnovna pogoja pa sta bila, da sprejmejo sodelovanje psihiatra, ki je specialist za psihodramo, ter da njihovi obrazi med snemanjem niso zakriti.

Preostali material bodo po Pevčevih besedah uporabili za serijo šestih epizod po 50 minut, zadnja bo prikazovala stanje dve leti kasneje.

"Vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači. Ko sem bil prvič v zaporu na Dobu, sem srečal zelo posebne ljudi. Doživel sem jih kot like, kot junake, ki bi jih rad sam napisal. Če bi znal," so besede režiserja povzeli na spletni strani FSF.

Poleg Pevca je scenaristka filma Olga Michalik. Pevec je tudi direktor fotografije, Michalik je še montažerka, oblikovalec zvoka je Jurij Zornik, producent Danijel Hočevar. Film je nastal v produkciji Vertigo in koprodukciji z RTV Slovenija.

Film Ko pridem ven je prejel povprečno oceno 4,88. Na drugem mestu po izboru občinstva je celovečerni lutkovni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta s povprečno oceno 4,78, na tretjem pa OHO film s povprečno oceno 4,63.

Na 28. FSF Portorož, ki se je sklenil v nedeljo, je vesno za najboljši celovečerni film prejel Kaj ti je deklica Urške Djukić. Igralka Jara Sofija Ostan je v tem filmu prejela vesno za najboljšo glavno žensko vlogo, Mina Švajger za najboljšo stransko žensko vlogo in Saša Tabaković za najboljšo stransko moško vlogo.