Kultura / Kdo je letos prejel Jenkovo nagrado?

Letošnji prejemnik Jenkove nagrade je pesnik Brane Senegačnik. Prejel jo je na včerajšnji slovesnosti v Kranju za svojo osmo zbirko Prosojnosti, v kateri je največ motivov iz narave. Kot je povedal za STA, je bil presenečen že ob nominaciji.

V zbirki Prosojnosti je Senegačnik, ki deluje tudi kot esejist in prevajalec ter je profesor na oddelku za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, po oceni žirije v primerjavi s prvo zbirko, ki je izšla pred dobrimi tremi desetletji, ohranil osnovne poteze in sentiment.

Kot je zapisala v utemeljitvi, sta v jedru njegove ontološko zastavljene lirike hrepenenje in korespondenca med različnimi bivanjskimi ravnmi: vse se dogaja v vrtincih duhovnih razsežnosti in pesniški glas se izroča v območje neznanega, neizrekljivega in molčečega. Čeprav naslov zbirke, ki je razdeljena na deset ciklov, sugerira pomen pogleda, se avtor opira predvsem na intenzivno veččutno izkušanje resničnosti.

"Že v prejšnji knjigi se mu izpiše verz življenje je prosojno, medtem ko v pričujoči zbirki prosojnost postaja metafora za razodevanje tega, kar je navzoče pred nami, v ali onkraj nas. Pesnik s subtilno rabo jezika vsakič znova vzpostavlja stik z lastno pristno eksistenco, ki se nenehno izmika."

"Že v prejšnji knjigi se mu izpiše verz življenje je prosojno, medtem ko v pričujoči zbirki prosojnost postaja metafora za razodevanje tega, kar je navzoče pred nami, v ali onkraj nas. Pesnik s subtilno rabo jezika vsakič znova vzpostavlja stik z lastno pristno eksistenco, ki se nenehno izmika," je ocenila žirija.

V utemeljitvi je izpostavila tudi, da pesnik v nagrajeni zbirki približa vsakdanje reči, dišeče drevorede, opojne cvetlice, spomin na svoje najbližje, samotno obalo, grško goro, verze minulih pesnikov ali ljubljansko cerkev. V ta vsakodnevni imaginarij pa presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva. "Stik" tostranega in transcendence pesnik upesnjuje s pretresljivo eksistencialno globino, ki je v kontrastu z gluhostjo, prenasičenostjo in brezčutnostjo sodobnega časa.

Tudi nagrajenec je izpostavil, da je največ motivov v zbirki, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, iz narave, zlasti urbane, kjer stvari, ki se pojavljajo, niso zabrisane, ampak so takšne, kot jih vidimo neposredno. Obenem pa "imajo tudi neko neko presežno ali nedoumljivo razsežnost v sebi, kakor jo imamo pravzaprav tudi mi". Ob naravi in spremembah v njej, ki so lahko ali niso posledica človeka, se po njegovih besedah srečujemo tudi z negotovostjo ali skrivnostnostjo lastnega izvora.

Jenkove nagrade je zelo vesel, a ga je presenetila že nominacija, ker se njegova poetika precej razlikuje od tistih, ki so bile v ospredju v "zadnjem daljšem obdobju", čeprav zaznava tudi nekaj podobnih teženj v slovenski poeziji, ki pa mogoče niso tako priznane. Kot je pojasnil, je njegova poetika grajena na drugačnih, estetskih osnovah in ni primer niti družbeno angažirane poezije niti "privatistično usmerjene poezije", ki jih prepoznava kot zelo močne ali najbolj izpostavljene trende v poeziji danes.

Pesmi v njegovi zbirki so stare večinoma 20 let ali več in so bile pred tem objavljene revialno, zato ga preseneča tudi, da niso izgubile zanimivosti oziroma privlačnosti niti po tolikšnem času.

Jenkovo nagrado so podelili v Kranju ob zaključku letošnjih Jenkovih dnevov, posvečenih pesniku Simonu Jenku. Žirija, v kateri so bili predsednica Darinka Kozinc ter člani Miljana Cunta, Katarina Gomboc Čeh, Tonja Jelen, Zlatka Obed, Robert Simonišek in Zoran Pevec, je v ožji izbor uvrstila še zbirke Gorana Gluvića, Jureta Jakoba, Tatjane Pregl Kobe, Natalije Milovanović, Ane Pepelnik in Uroša Zupana.

Lani sta nagrado prejela Miljana Cunta za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in Robert Simonišek za zbirko Vračanje k čistosti.