Knjiga / Jason Hickel: Manj je več

+ + + +

Antropolog in profesor na univerzi v Barceloni se v knjigi sprašuje, kako rešiti svet pred neomejeno kapitalistično produkcijo, ki preti s samouničenjem.

Skrb postavi na stvarne temelje: biomasa deževnikov na industrijskih poljih se je zmanjšala za 83 odstotkov, organska vrednost prsti za polovico, v zadnjih 15 letih se je v Franciji število ptic skrčilo za tretjino. Brez žuželk ni opraševanja, brez deževnikov ni plodne zemlje, brez ptic se razmahne število hroščev, ki desetkajo letine. Zraven pa topljenje ledenikov in krčenje gozdov, ki so osnova za kroženje vode. Pot antropocena dolgoročno vodi v pomanjkanje hrane.

Ni edini, nemški ekonomist E. M. Schumacher je že leta 1973 objavil znamenito delo Small is beautiful, norveški filozof A. Naess serijo knjig o ekosofiji, na Slovenskem podobno ekolog A. Komat. Hickel prvih dveh predhodnikov v knjigi ne omenja, njuna poanta namreč ni šla v idejni obračun s kapitalistično proizvodnjo, ampak v način, kako naj njen podpornik – sodobni potrošnik –prevzame držo, da najde polno življenje mimo obsesivnega nakupovanja in maničnega popotovanja na vse štiri konce sveta. Avtor ravna drugače – niza argumente, zakaj je zdajšnje stanje stvari uničujoče. Številni so prepričljivi, kot denimo snovni odtis v podobi količine snovi, ki jih posameznik potroši v letu: od štirih ton v manj razvitih državah do 35 ton v ZDA, ali pa načrtovana zastarelost, ki je v prejšnjem desetletju zavrgla deset milijard pametnih telefonov od izdelanih 13. Od tod napelje h kopičenju izobilja ter vprašanjem, ali je kakovost življenjske ravni še kaj drugega kot gomilanje izdelkov in storitev.

A knjiga je pisana kot doksa, predvsem obračunava s tržno ekonomijo, bralca potrošnika pa pusti ob strani. Dramatične spremembe torej prelaga na svetovne politike, ki naj uvedejo načela odrasti in omejijo gospodarsko rast.