»Vsak tretji rojen v letu 2022 bo zbolel za rakom«

"Pomemben razlog za porast novih primerov raka v Sloveniji je naraščajoča starost prebivalstva, a slabo se izkažemo tudi pri številnih drugih dejavnikih tveganja, kot so kajenje, alkohol, premalo gibanja in debelost," je v oddaji Odmevi na TV Slovenija opozorila direktorica ljubljanskega Onkološkega inštituta Janja Ocvirk.

"Drugi je aktivnejše zajemanje podatkov. Register raka je začel aktivno zajemanje podatkov leta 2019 in se leta 2022 povsem avtomatiziral, kar se odraža v poročilu. Poleg tega so v poročilu tudi nemelanomski kožni raki, ki jih je tudi veliko – 5500 v letu. Nekateri drugi registri ne zajemajo nemelanomskih kožnih rakov. Mi jih posebej sporočamo, da smo primerljivejši z drugimi državami. Rak pa je v porastu tudi zaradi drugih dejavnikov tveganja, Predvideva se, da bo vsak tretji rojen v letu 2022 zbolel za rakom", je v oddaji Odmevi izpostavila Janja Ocvirk.

Alkoholizem v Sloveniji ostaja velika težava

O tem, ali obstaja bojazen, da bi se spremenili tudi dejavniki tveganja in bi jih bilo lahko še več, pa je Ocvirk dejala: "Razen staranja nekih dejavnikov tveganja ni več, so pa po različnih državah različni. Tukaj imamo nezdrav način življenja, kajenje, uživanje alkohola, čezmerno telesno težo, premalo gibanja. Slovenija je v zadnjih letih veliko naredila na področju bolj zdrave prehrane in pri več gibanja, žal pa drugje nimamo takih rezultatov. Alkoholizem v Sloveniji ostaja velika težava, saj imamo v povprečju bistveno več popitega alkohola kot v drugih državah. Težava je tudi čezmerna telesna teža oziroma debelost. V polnoletni populaciji imamo čezmerno prehranjenih in debelih 56 odstotkov. Povprečje za Evropo je 51 odstotkov."

"Odzivnost na presejalne programe je v Sloveniji dobra. Ker so v breme zdravstvenega zavarovanja, so za vse udeležence brezplačni."

Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka

V Sloveniji imamo tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka: Dora, Svit in Zora. Letos naj bi začeli četrtega, in sicer testni program Peter za rak prostate. Pripravlja se tudi Luka za odkrivanje raka pljuč. Na vprašanje, kako primerljivi z drugimi državami smo glede teh presejalnih programov, pa je Ocvirk odgovorila: "Presejalne programe v Sloveniji uvajamo v skladu z evropskimi poročili in smo povsem primerljivi. Nihče še nima aktivnega programa za presejanje raka prostate ali raka pljuč. Tudi drugi so v pilotnih delih, kjer jih začenjajo. Odzivnost na presejalne programe je v Sloveniji dobra. Ker so v breme zdravstvenega zavarovanja, so za vse udeležence brezplačni. Odzivnost na te programe je visoka. Rezultati, ki jih s temi programi dosegamo, so zelo dobri. Če vzamemo odzivnost, smo v Sloveniji na tretjem, četrtem mestu pri Zori in Dori. Za nekatere države smo tista država, ki nas vzamejo za zgled, tudi učna država za morda enega od teh programov."

Veliko se pričakuje tudi od novega presejalnega programa za rak prostate, ki je zelo pogost pri moških. "To bo verjetno večji izziv. Iz programa Svit vemo, da so moški manj odzivni. Seveda imamo tudi spodbujanje prek žena, partneric, osebnih zdravnikov in tako dalje. Izidi tega pilotnega programa znajo biti težavni. Moški so morda bolj zaprti, manj govorijo o boleznih in o svojem zdravju. Ženske so morda bolj odprte, bolj dovzetne za pogovor ali pa bolj navajane obiskovati zdravnika že zase, za otroke in za družino," je poudarila Janja Ocvirk.

"mRNK-cepiva se preizkušajo v različnih kliničnih raziskavah. Sama ko taka verjetno ne bodo dovolj za zdravljenje raka. Običajno jih preizkušajo v kombinacijah ali pa kot dopolnilno zdravljenje po operacijah."

Vloga mRNK-cepiv med covidno krizo

V covidni krizi so pomembno vlogo odigrala mRNK-cepiva. Zdaj naj bi jih razvijali tudi za učinkovitejše imunoterapije. "mRNK-cepiva se preizkušajo v različnih kliničnih raziskavah. Sama ko taka verjetno ne bodo dovolj za zdravljenje raka. Običajno jih preizkušajo v kombinacijah ali pa kot dopolnilno zdravljenje po operacijah. Najdlje so bile te raziskave narejene na področju melanoma, kjer so pri bolnikih po odstranjenem kožnem melanomu zdravljenje nadaljevali z mRNK-cepivom in že ustaljeno imunoterapijo in je dodatek tega cepiva izboljšal rezultate. To je v fazi registracije tudi v Evropi. Obetamo si, da bo prvo kombinirano zdravljenje z mRNK-cepivom potekalo na področju onkologije," je še v oddaji Odmevi na TV Slovenija povedala direktorica ljubljanskega Onkološkega inštituta.

O tem koliko so najnovejša, najmodernejša zdravila dostopna v Sloveniji, pa je Ocvirk dejala: "V Slovenijo zdravila kar razmeroma hitro vstopajo. Če gledamo povprečje iz evropskih poročil, je v Sloveniji čas do umestitve na listo zdravil in do dostopnosti takega zdravila krajši od 300 dni, medtem ko v Evropi v povprečju traja več kot 500 dni. V Slovenji je dostopnost dovolj velika. Zdravljenje raka gre pod eno zavarovanje, v osnovno zdravstveno zavarovanje, deležni so ga vsi in poteka po mednarodnih in slovenskih priporočilih. Moram reči, da v zadnjih letih zelo dobro dostopamo do tega."