Kultura / Nemški filmi v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki bodo od 5. do 8. novembra potekali Dnevi nemško govorečega filma, ki deseto leto prinašajo nabor sodobne filmske produkcije iz nemško govorečih dežel. Odprl jih bo film Fritza Langa M, ki ga zaznamuje ekspresionistično, temačno in brezkompromisno vizualno vzdušje. Sledila bosta še dva dokumentarna in trije igrani celovečerci.

Letošnje dneve bodo odprli s pogledom v preteklost, filmom M iz leta 1931, ki je Langov prvi zvočni film. "Otroci izginjajo in policija je nemočna pri razreševanju temačne skrivnosti. A kmalu se v zadevo vmeša kriminalno podzemlje; odkriti želijo morilca in zadostiti pravici," so vsebino filma povzeli v kinoteki.

Filmi o pridobivanju državljanstva

Program bodo nadaljevali z dokumentarnim filmom Še zdaleč ne lipicanci z letnico 2025. Avtobiografsko navdahnjen, družbenokritičen in duhovit celovečerni prvenec Olge Kosanović pod drobnogled postavi Avstrijo kot državo z eno najstrožjih zakonodaj za pridobivanje državljanstva ne samo v EU, temveč na svetu.

V Avstriji rojena režiserka srbskega rodu, ki tudi sama neuspešno kandidira za dragoceno listino, gre v drobovje problematike, ki za večino prosilcev, soočenih s strogimi in pogosto absurdnimi birokratskimi zahtevami, pomeni poraz. Izhodišče za dokumentarec predstavlja dejstvo, da so tudi režiserki, ki se je v Avstriji rodila, v državi odraščala in se šolala, zaradi enega od njenih bivanj v tujini, ki je bilo ocenjeno kot predolgo, zavrnili prošnjo za državljanstvo.

Švicarski dokumentarec Mi, dediči Simona Baumanna iz leta 2024 pa bo odprl razpravo o dedovanju zemlje in življenjskega dela staršev, o denarju, privilegijih in bremenih, ob čemer režiser pred objektiv postavlja lastna starša in njuno kmetijsko posest.

Podobni tematiki sledi tudi švicarski igrani film Bagerska drama Pieta Baumgartnerja iz leta 2024. V središče postavi družino, ki namesto medsebojnim odnosom vso svojo pozornost namenja preživetju družinskega podjetja. Film s svojo zgodbo in stilom priklicuje tradicijo heimat filma, so zapisali v kinoteki.

Kurdsko-avstrijska režiserka Kurdwin Ayub, ki se je s prvencem Sonce iz leta 2022 že predstavila slovenskemu občinstvu, bo v ciklu Dnevi nemško govorečega filma zastopana s svojim tretjim celovečernim filmom Mesec z letnico 2024, ki je doživel premiero na lanskem festivalu v Locarnu, kjer je bil tudi nagrajen.

Ko Sarah, nekdanja mojstrica borilnih veščin, zapusti Avstrijo, da bi na Bližnjem vzhodu trenirala tri sestre iz bogate družine, sanjska služba kmalu postane neprijetna: mlade ženske so odrezane od zunanjega sveta in pod stalnim nadzorom. Predvsem pa jih trening boksa v restriktivnem okolju, kjer se svoboda lesketa kot puščavska fatamorgana, niti malo ne zanima, so zapisali v kinoteki. Kot so dodali, gre za napet film o zatiranju žensk, ki prek mešanice drame, akcijskega filma in trilerja s pretežno improviziranimi dialogi obrne arhetip belega odrešenika ter gledalce prisili v soočenje z lastnimi predsodki.

Za konec drama o odraščanju v zadnjih dneh 2. svetovne vojne

Dnevi nemško govorečega filma se bodo sklenili z dramo o odraščanju v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Amrum iz leta 2025 režiserja Fatiha Akina, ki ga domače občinstvo pozna prek novodobne klasike Z glavo ob zid (2004), v središče zgodbe tokrat postavi dvanajstletnega dečka, ki se spopada z zahrbtnim morjem, lovi tjulnje, hodi na nočni ribolov in dela na bližnji kmetiji, da bi mami pomagal nahraniti družino. Kljub stiskam se življenje na lepem, vetrovnem otoku zdi skoraj rajsko, a ko s koncem vojne končno pride mir, se razkrije globlja grožnja: sovražnik je veliko bližje, kot si je predstavljal, so vsebino filma povzeli v kinoteki.

Cikel Dnevi nemško govorečega filma so v Slovenski kinoteki pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana, Avstrijskim kulturnim forumom in švicarskim veleposlaništvom.

nsVproWjN6c

cjXiluacqyg

-izT0MKkvZY