Dva leva / Vlado Miheljak: Izvoli, Janez! Hvala, Robert.

»Usedli smo se s policijo, tožilstvom in sodniki in jih vprašali, kaj potrebujejo, da bodo pri pregonu kriminala bolj učinkoviti.«

Zahtevam pospešiti kazenske postopke za nasilne in organizirane storilce, zmanjšati standarde dokazljivosti.«

»In tudi gospod Mesojedec je imel nekatere fantastične predloge. Ko boste slišali ukrepe, ki jih bomo sprejeli na vladi, boste videli, da je med njimi marsikateri dobesedno njegov. ... Človekove pravice takrat, ko so na škodo drugih, ne morejo biti edino zveličavno pravilo in vrednota.«

Kmalu po kulminaciji konflikta z družino Strojan v Ambrusu oziroma Deški vasi sem v kliničnem centru delil sobo s starejšim človekom iz okolice Grosuplja. Oba sva čakala na operativni poseg naslednje jutro in v nemirnem pričakovanju bedela pozno v noč. In tako je beseda nanesla na to in ono. Tudi na tudi takrat aktualne Rome. Nisva se strinjala. Ne o razlogih vznika ne o možnosti sanacije »romske problematike«. Menil sem, da bi jim bilo določene pogoje treba zagotoviti kot civilizacijsko normo. Denimo elektriko in še zlasti vodo. Pa mi je z značilnim naglasom rekel: »Ja, kdo pa je meni kaj zastonj dal? Vse sem vedno moral plačati.« Pa sem mu odgovoril, da ni čisto tako, da precejšen del združene Evrope, pade med tako imenovane neto prejemnike evropskih sredstev, tudi mi. Da smo torej nekakšni kolektivni »cigani« Evropske unije. Ni razumel. In ne, nisem imel občutka, da je slab človek ali da ima močnejše predsodke do Romov od svojega okolja. Ampak kako naj vse to razume preprost človek, če tega ne razumejo niti tisti, ki se menda ukvarjajo s problematiko? Tako smo v oddaji Omizje TVS (27. 10. 2025) poslušali gosta, ki so ga predstavili kot stalnega diakona novomeške škofije in psihoterapevta, ki da se ukvarja tudi z romsko problematiko. Mož je bil poln stereotipnih predstav in predsodkov, kar je za zaključek kronal z repliko sogovorniku Draganu Petrovcu, ki je menil, da bi bilo treba Romom brez pogojevanja zagotoviti vsaj vodo, češ: »Če pa je voda problem, mislim, da bomo zelo hitro rešili romsko problematiko ...« Nekakšen strokovnjak za Rome ne razume, da je voda esencialni problem sobivanja! Otroka ne moreš pošiljati v redno šolo brez vode in elektrike v hiši. Naj gre umazan in smrdljiv? In potem računaš, da ga bodo drugi strpno in uvidevno sprejemali?

No, Golob bo, ne glede na vse, kmalu pokopan na pokopališče politične zgodovine z epitafom na preranem grobu, da človekove pravice ne morejo biti edine zveličavne. S svojim paničnim delovanjem je osramotil člane stranke, koalicijo in ne nazadnje svoje volivce. In napovedani represivni ukrepi Golobove vlade so v ponedeljek po počitnicah že pokazali svoje zelo otipljive rezultate. V šole je prišlo bistveno manj romskih otrok! Če Golobovi ukrepi niso prestrašili kriminalcev, so vsaj romske šolarje in njihove starše.

A kako naprej? Doslej smo slišali zgolj predloge represivnih ukrepov. Nobenega pozitivnega. Da bi vsaj malo sanirali škodo, ki jo je Golobova vlada in koalicija naredila k že prej obupnemu stanju odnosa med romsko in neromsko populacijo, bi morda bil pravi trenutek, da se v deželi, kjer se o Romih pogovarjajo brez Romov, resno razmisli o zagotovitvi stalnega 91. »romskega sedeža« v državnem zboru. Seveda je prav, da imajo svoj sedež predstavniki maloštevilnih avtohtonih Italijanov in Madžarov. Majhno število ni breme, ampak dodaten argument za predstavništvo v DZ za uveljavljanje interesa obeh avtohtonih manjšin. A glede na žgočo problematiko medetičnih odnosov in zaradi načelne enakovrednosti vseh avtohtonih manjšin si to nujno zaslužijo in potrebujejo tudi Romi. To bi bila ne le močna simbolna gesta, ampak dodatna možnost udejanjanja interesa avtohtone romske kulture in identitete tega prostora. Ne samo zaradi njihovega, ampak tudi zaradi splošnega interesa. No, da se razumemo, svoj sedež bi glede na vso skupno zgodovino, kulturo, vezi in prepletenost morali imeti tudi predstavniki vseh narodov bivše Jugoslavije (plus kosovskih Albancev). Realno je teh dodatnih šest »jugoslovanskih sedežev« (pre)velik zalogaj za hiter poseg v ustavo.

Sicer pa je poimenovanje nabora represivnih, in vsaj delno protiustavnih, ukrepov kot Šutarjev zakon žaljivo do tragične žrtve. Če že gre za imena, mar ne bi raje za začetek novega sistema policijskega vročanja sodnih pozivov, ki ga zaradi stalnih težav z vročanjem Romom predlaga vrhovno sodišče, poimenovali po Janezu Janši? Janšev sistem vročanja sodnih pozivov. Zakaj že?