Dva leva / Vlado Miheljak: Izvoli, Janez! Hvala, Robert.
Kdaj pa romski sedež v DZ?

© Franco Juri
»Usedli smo se s policijo, tožilstvom in sodniki in jih vprašali, kaj potrebujejo, da bodo pri pregonu kriminala bolj učinkoviti.«
Zahtevam pospešiti kazenske postopke za nasilne in organizirane storilce, zmanjšati standarde dokazljivosti.«
»In tudi gospod Mesojedec je imel nekatere fantastične predloge. Ko boste slišali ukrepe, ki jih bomo sprejeli na vladi, boste videli, da je med njimi marsikateri dobesedno njegov. ... Človekove pravice takrat, ko so na škodo drugih, ne morejo biti edino zveličavno pravilo in vrednota.«
Kmalu po kulminaciji konflikta z družino Strojan v Ambrusu oziroma Deški vasi sem v kliničnem centru delil sobo s starejšim človekom iz okolice Grosuplja. Oba sva čakala na operativni poseg naslednje jutro in v nemirnem pričakovanju bedela pozno v noč. In tako je beseda nanesla na to in ono. Tudi na tudi takrat aktualne Rome. Nisva se strinjala. Ne o razlogih vznika ne o možnosti sanacije »romske problematike«. Menil sem, da bi jim bilo določene pogoje treba zagotoviti kot civilizacijsko normo. Denimo elektriko in še zlasti vodo. Pa mi je z značilnim naglasom rekel: »Ja, kdo pa je meni kaj zastonj dal? Vse sem vedno moral plačati.« Pa sem mu odgovoril, da ni čisto tako, da precejšen del združene Evrope, pade med tako imenovane neto prejemnike evropskih sredstev, tudi mi. Da smo torej nekakšni kolektivni »cigani« Evropske unije. Ni razumel. In ne, nisem imel občutka, da je slab človek ali da ima močnejše predsodke do Romov od svojega okolja. Ampak kako naj vse to razume preprost človek, če tega ne razumejo niti tisti, ki se menda ukvarjajo s problematiko? Tako smo v oddaji Omizje TVS (27. 10. 2025) poslušali gosta, ki so ga predstavili kot stalnega diakona novomeške škofije in psihoterapevta, ki da se ukvarja tudi z romsko problematiko. Mož je bil poln stereotipnih predstav in predsodkov, kar je za zaključek kronal z repliko sogovorniku Draganu Petrovcu, ki je menil, da bi bilo treba Romom brez pogojevanja zagotoviti vsaj vodo, češ: »Če pa je voda problem, mislim, da bomo zelo hitro rešili romsko problematiko ...« Nekakšen strokovnjak za Rome ne razume, da je voda esencialni problem sobivanja! Otroka ne moreš pošiljati v redno šolo brez vode in elektrike v hiši. Naj gre umazan in smrdljiv? In potem računaš, da ga bodo drugi strpno in uvidevno sprejemali?
