Anže Logar / Za bogate »Demokrate«

Evropski statistični urad Eurostat je pred dnevi objavil prve ocene inflacije v oktobru: v Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z lanskim oktobrom zvišale za 3,1 odstotka, ta rast je bila sedma najvišja med dvajsetimi državami z evrom, višjo inflacijo so imele Estonija (4,5 odstotka), Latvija (4,2), sosednji Avstrija in Hrvaška (obe 4,0 odstotka), Slovaška (3,8), Litva (3,7) ter Španija (3,2), povprečna inflacija v območju pa je bila 2,1-odstotna. Oktobrska 3,1-odstotna inflacija seveda je problematična, ker jo poganja tudi rast cen hrane. Na izbrane podatke je kot »skrb zbujajoče« na družbenih omrežjih opozoril tudi Demokrat Anže Logar, a je kot protiinflacijske ukrepe »prodal« svoje siceršnje politične obljube, izrazito namenjene najbogatejšim.

»Potrebujemo vitkejšo državo in nabor konkretnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja: razvojno kapico, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, administrativne razbremenitve, pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj in umeščanja v prostor,« se glasi rešitev Demokratov Anžeta Logarja ob grafiki, objavljeni na družbenih omrežjih, z izpisano višino inflacije v oktobru. »Vse te ukrepe smo v stranki Demokrati pripravili za uveljavitev v naslednjem mandatu.«

Razvojno kapico, s katero bi najvišje plačani plačevali manj socialnih prispevkov, in ukinitev najvišjega dohodninskega razreda torej zdaj Logar obljublja že v boju z inflacijo, s katero ta ukrepa sicer nimata nobene zveze. Še več: oba Logarjeva ukrepa sta kot da prepisana iz najnovejše, oktobra letos predstavljene strategije Slovenije, ki so jo napisali na Gospodarski zbornici Slovenije in pod katero je prvi podpisan urednik Jože P. Damijan, sicer redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Gre sicer za stalni in dolgoletni zahtevi lobistov iz gospodarstva, zlasti menedžerskih elit, ki rušita veljavni solidarnostni sistem. Kapico so na GZS pred leti marketinško tudi prekrstili iz »socialne« v »razvojno« s puhlico: »Brez razvojne kapice ni razvojnega preboja.«

V najnovejši strategiji GZS s polnim naslovom Gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije »Made in Slovenia 2035« je razvojna kapica predstavljena kot prvi in torej očitno najpomembnejši dolgoročni ukrep na davčnem področju sploh. Ponavljajo staro zahtevo, da se uvede razvojna kapica na vse socialne prispevke pri 2,5-kratniku povprečne plače, torej pri 6000 evrih – kot skrajni rok navajajo leto 2030, kot novost pa na GZS predlagajo, da se že s 1. januarjem 2027 uvede kapica pri štirikratniku povprečne plače, da bi torej postal prispevkov razbremenjen del plače nad 9600 evrov. Kapica pri 6000 evrih bruto je nazadnje pristala v predlogu zakona o debirokratizaciji Ivana Simiča v času epidemične Janševe vlade, a so jo nato iz predloga zaradi nezadostne podpore izbrisali. Zavod za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je takrat letni izpad prispevkov ocenil kar med 115 do 165 milijonov evrov. »Gre za tragičen razplet,« je takrat dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, katerega prejemki so lani prvič presegli milijon evrov, znašali so 1.012.914 evrov.

Istovrsten ukrep je Logarjeva »ukinitev najvišjega dohodninskega razreda«, torej ukinitev pravila, da se za presežek nad določeno neto mesečno davčno osnovo (po olajšavah) obračuna 50 odstotkov dohodnine, letos je to znesek nad 6.501,36 evra. Tudi to ukinitev petega in s tem najvišjega dohodninskega razreda najdemo v novi strategiji GZS, predstavljena je kot ena od ključnih kratkoročnih davčnih ukrepov, sočasno z ukinitvijo pa strategija GZS predlaga še »znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu z 39 na 36 odstotkov«. Jasno je torej, da Logar in Demokrati, ki se samoopredeljujejo kot »stranka socialnega tržnega gospodarstva«, napovedujejo ukrepe, ki si jih želijo lobistične gospodarske zbornice. »Podpiramo solidarnost in prepoznavamo njene naravne omejitve. Neomejena solidarnost je politična iluzija,« razložijo v programu. Glede vitke države pa le to: Logar je praktično celo 25-letno politično kariero pripet na javne blagajne razen prvih treh let po diplomi med letoma 2000 in 2003, ko je bil komercialist v SKB banki.

A vrnimo se k še eni objavi Eurostata, iz katere je Logar ob inflaciji vzel in javno izpostavil še en »katastrofičen« podatek, edini, ki mu pač gre v zgodbo domnevnega neznosnega stanja v državi. Gre za podatek, da je imela Slovenija lani med članicami EU eno najvišjih rasti deleža dajatev v bruto domačem proizvodu (BDP). To drži, po podatkih Eurostata se je lani obseg dajatev, torej seštevek vseh pobranih davkov in prispevkov, v BDP zvišal v Sloveniji za dve odstotni točki na 38,8 odstotka BDP, kar je bila tretja najvišja rast – za Malto, kjer se je delež zvišal za 2,6 odstotne točke na 29,3 odstotka BDP, in Latvijo, kjer se je zvišal za 2,5 odstotne točke na 35,5 odstotka BDP. A Logar je pozabil dodati, da se tudi po tem zvišanju Slovenija z 38,8-odstotnim deležem dajatev v BDP uvršča v sredino med 27 držav EU in pod povprečje EU, ki je pri 40,4 odstotka BDP.