Teden / Neustavni alkotesti in samoobtožbe

Po nekaj letih zmanjševanja je znova poskočilo število mrtvih na slovenskih cestah. Do 3. novembra so ceste pri nas terjale 82 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lanskega leta pa jih je bilo 62. Statistika prav tako razkriva, da je dobra četrtina vseh prometnih nesreč povezana z alkoholom, zgolj letos naj bi samo zaradi teh nesreč življenje izgubilo 20 ljudi. Zaradi vsega tega država omejuje rabo alkohola in kaznuje tiste, ki za volan sedejo vinjeni; lani je bilo odrejenih 450.662 alkotestov, od katerih je bilo 10.318 pozitivnih.

Vse to naj bi se v prihodnjem letu spremenilo. Ustavno sodišče je izdalo odločbo, v kateri se je večina ustavnih sodnikov strinjala, da je način ugotavljanja alkoholiziranosti voznika neustaven, ker naj bi bili rezultati indikatorja (t. i.) alkotesta nezanesljivi. Do zdaj je veljalo, da je bila (nenatančno) izmerjena vrednost alkohola v krvi z alkotesti pravno veljavna, če se je preizkuševalec strinjal z rezultati. Po novem to ne bo dovolj.

Sodniki so namreč opozorili na dvoje: Prvič: indikatorji »delujejo po drugačnem, manj zanesljivem principu kot etilometri in ne izpolnjujejo bistvenih tehničnih zahtev, ki so zaradi zanesljivosti rezultatov določene za etilometre ... Preizkus s takšnim sredstvom lahko zato pokaže lažno negativen ali lažno pozitiven rezultat.«

In drugič: natančne stopnje alkoholiziranosti sploh ni mogoče priznati ali pa se z njo strinjati. Ali kot je v pritrdilno ločenem mnenju zapisala sodnica Katja Šugman Stubbs. »Preizkušanec bi brez dvoma lahko priznal dejstvo, da je pil alkohol v času pred vožnjo; celo bolj specifično: lahko bi priznal, da je recimo v času pred preizkusom najprej spil aperitiv, po večerji pa še tri kozarce vina. Vsaka odgovorna odrasla oseba bi morala vedeti, koliko je spila, zlasti če po tem sede za volan.« A vendar nihče »ne more vedeti, v kakšno stopnjo alkoholiziranosti se bo konkretna količina popitega alkohola ob specifični presnovi, teži in spolu preizkušanca in seveda časovni dinamiki pitja ter hranjenja ob tem pitju pretvorila. Zato je strinjanje z rezultatom, ki ga pokaže alkotest, pojmovno nemogoče.«

Zapišimo poenostavljeno: voznik ne more vedeti, ali ima v krvi 0,49 promila alkohola ali morda nedovoljenih 0,51 promila. Trenutno veljavna zakonodaja je torej dokazno breme preložila na voznika in uvedla institut samoobtožbe, hkrati pa so tovrstni alkotesti, kot že zapisano, nezanesljivi.

Kako naprej? Državni zbor mora v roku enega leta odpraviti neskladja v povezavi z ustavnim določilom domneve nedolžnosti. Po novem stopnje alkoholiziranosti ne bodo ugotavljali samo z alkotestom; ta bo lahko le predhodni pokazatelj, ki mu bodo sledile natančnejše meritve. Odpadlo pa naj bi tudi strinjanje z rezultati testa kot oblika dokaza njegove veljavnosti. Po vsej verjetnosti bo tako v roku enega leta tudi pri nas uveden dvostopenjski sistem ugotavljanja alkoholiziranosti. Dokler zakon ne bo spremenjen, pa bo v Sloveniji veljavna zdajšnja ureditev.

Mogoče pa je narediti še nekaj drugega: država lahko določi nično toleranco do alkohola v prometu. V tem primeru bi bila že sama prisotnost alkohola, ne glede na stopnjo, dovolj za osnovni prekršek.