Teden / Preiskava cerkvenih zlorab in molk komisij

Vlado Began in Branko Žlof, predstavnika Koalicije proti cerkvenim privilegijem in Združenja ateistov Slovenije, sta državnemu zboru poslala pobudo za uvedbo parlamentarne preiskave v zvezi s spolnimi zlorabami otrok in odraslih oseb v rimskokatoliški cerkvi. Po njunem mnenju naj bi bile zlorabe v Sloveniji premalo raziskane, pobuda pa naj bi bila tudi povabilo cerkvi, naj sodeluje pri preiskovanju.

Cerkev je že februarja lani ustanovila tri skupine, ki naj bi se ukvarjale s problematiko zlorab, bile naj bi neodvisne in samostojne, njihov namen pa naj bi bil, kot je za medij Domovina lani dejal tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, da imamo »po vzoru drugih evropskih držav komisijo, ki bo združevala statistiko za nazaj, kakšna je aktualna problematika, ter po potrebi, če se zgodi prijava na škofiji, služila kot svetovalni organ na sistemski ravni, če se za to izkaže potreba. Predvsem pa se bo ukvarjala s preventivno dejavnostjo – posodabljanje smernic in izobraževanje v katoliških ustanovah.« Šlo naj bi torej za tri skupine s tremi nalogami: ena naj bi se ukvarjala z analizo preteklih primerov zlorab, druga z zaščito mladoletnih in ranljivih, tretja s preventivo. Osnovna težava teh skupin je ta, da so vanje vključeni ljudje, ki so neposredno povezani s cerkvijo, v njih pa hkrati ni ljudi, ki niso del cerkve, se pa strokovno ukvarjajo z zlorabami.

Od ustanovitve komisij je minilo debelo leto in pol, cerkev pa rezultatov ni predstavila. Še več, ko smo na Mladini dobili neuradne informacije, da so se stvari zapletle, da naj bi nekaj članov protestno izstopilo, da se nič ne dogaja, smo se obrnili na Slovensko škofovsko konferenco. Prvo vprašanje smo poslali 9. septembra, drugo teden dni kasneje. Odgovorili so nam, da je bilo naše vprašanje poslano komisijam, a da njihovega odgovora še ni. Ko smo oktobra zahtevo v tretje ponovili, smo dobili nevsebinski odgovor, da pri škofovski konferenci niso pristojni za odgovarjanje v imenu drugih, vnovič pa so nam zagotovili, da imajo člani komisij naša vprašanja in da čakajo, da nam pripravijo odgovore. Člani skupin naj bi se sicer redno sestajali, pripravljala naj bi se gradiva, o vsem skupaj pa bodo objavljena tudi končna poročila. Vsebinski molk traja že več kot dva meseca.

Ustanavljanje komisij, ki preiskujejo zlorabe v cerkvi, ni nič neobičajnega. V Avstraliji je obstajala posebna »vladno-kraljevska« preiskava, na Irskem sta bili dve komisiji ustanovljeni s posebnima zakonoma, v Franciji in Španiji sta bili neodvisni komisiji ustanovljeni na pobudo škofovskih konferenc, v Španiji jo je vodil varuh človekovih pravic, v Belgiji so zlorabe preiskovali pri škofovski konferenci in tudi v parlamentu … Tudi v Sloveniji se je nekaj časa govorilo o tem, da bo ta komisija nastala na pobudo cerkve, a zunaj njene neposredne jurisdikcije, težave pa naj bi bile v tem, da se ni našel človek, ki bi jo lahko vodil in bi bil dovolj legitimen in sprejemljiv.

Vendar gre pri vsem bolj za vprašanje izvedbe, za tehtanje podrobnosti. Očitno se je treba znova spomniti na besede lazarista Janeza Cerarja, slovenskega duhovnika, ki je večkrat dejal, da slovenski škofje ne slišijo žrtev spolnih zlorab. Žal ima še vedno prav.

Kaj pa pobuda o parlamentarni komisiji? Ta je mišljena bolj simbolično, prihajajo volitve, mandati parlamentarnih preiskovalnih komisij ugasnejo s sklicem novega parlamenta. Kdo ve, morda pa bodo naslednje leto novi poslanci, nova vlada, novi ombudsman ali pač kakšen nov škof zbrali dovolj poguma, morda bo v vse to sprenevedanje posegel kakšen papeški odposlanec in bo Slovenija vendarle dobila komisijo, ki bo preiskala očitke o zlorabah in bo tako primerljiva z drugimi evropskimi državami.

A cerkev za kaj takšnega pri nas očitno nima dovolj časa. Trenutno se raje ukvarja z referendumskimi aktivnostmi, to je očitno lažje, kot pa da bi se pokesala in začela razkrivati svoje grehe.