Teden / Klofuta varnosti v prometu ali klofuta policiji

Ustavno sodišče je razveljavilo dolgoletno ureditev, po kateri policija za preizkus alkoholiziranosti v prometu uporablja nezanesljive metode. Sodišče je odredilo, da to lahko počne še največ leto dni, v tem času pa mora (po vzoru iz tujine) sporno prakso odpraviti – to pomeni, da mora policija nezanesljive alkoteste zamenjati z zanesljivimi. Odločitev je v javnosti naletela na negativen odziv. Označili so jo kot »veliko klofuto vsem, ki se ukvarjajo s preventivo na tem področju«.

Za kaj gre? Ustavno sodišče je pred dnevi presodilo, da indikatorji alkoholiziranosti, ki jih uporablja policija, niso primerni, saj so premalo natančni in zato neuporabni za potrebe prekrškovnih in sodnih postopkov. Ne izpolnjujejo namreč pogojev, ki jih določa zakon o meroslovju, zato izrečene kazni ne temeljijo na testih, pač pa na priznanju, na samoobtožbi, ki pa je ustavno varovana dobrina. Neustavno ureditev so sodniki obdržali v veljavi še leto dni in policiji naložili, da v tem času uredi stanje. V praksi to pomeni, da bodo preizkuse alkoholiziranosti po novem morali izvajati z etilometri. Te je policija začela uporabljati pred dvajsetimi leti, so nekoliko večji od indikatorjev alkoholiziranosti, zato so večinoma nameščeni na policijskih postajah, redkeje v policijskih avtomobilih. Tudi to se bo moralo spremeniti. Policija ima sicer v lasti 20 etilometrov, po ocenah poznavalcev bo morala dokupiti še dodatnih 100 ali 150.

Ustavno sodišče je s tem sledilo tudi ugotovitvam Urada za meroslovje, ki zadnja leta opozarja na to, da indikatorji alkoholiziranosti »niso zakonsko merilo oz. merilni instrument, na podlagi katerega bi prišli do točnega rezultata glede naše morebitne vinjenosti«, in da je edini dokaz v tem postopku podpis voznika ter s tem priznanje, ki ga poda testirana oseba. Policija vsako leto opravi okoli 400 tisoč preizkusov alkoholiziranosti. Število pozitivnih rezultatov pada, leta 2010 jih je bilo skupaj 20 tisoč, lani pa 10 tisoč in s tem najmanj v zadnjih 15 letih.

Negativen odziv na odločitev ustavnega sodišča, češ da se bo še dodatno poslabšala varnost v prometu, se na prvi pogled vendarle zdi umesten – Slovenci popijemo veliko alkohola, pijani za volanom povzročimo veliko nesreč.

A če na odločitev pogledamo nekoliko širše, ta ne bi smela prinesti slabše prometne varnosti. Poleg tega jo moramo šteti med tiste redke odločitve, kjer sistem ni zaščitil samega sebe, kot rad počne. Neki regulator, v tem primeru ustavno sodišče, je prepovedal neprimerno policijsko prakso in represivni organ zavezal, da mora vzpostaviti način obravnave ljudi, ki bo vseboval več varovalk in manj zlorab. To ne bi smelo biti nekaj slabega, ampak nekaj dobrodošlega.