Iz diktature v demokracijo / 50 let od smrti fašističnega generala 

V četrtek bo minilo 50 let od smrti fašističnega generala Francisca Franca in začetka poti Španije iz diktature v demokracijo. Obeleževanje v državi mineva v znamenju globoko zakoreninjenih delitev glede dediščine 36-letnega brutalnega režima, ki jih še krepi politična polarizacija v španski družbi. Posebne slovesnosti ob obletnici niso predvidene.

Franco se je na oblast povzpel med špansko državljansko vojno leta 1936, ko je sprožil udar proti levi republikanski vladi. Sledila so tri leta spopadov med Francovimi nacionalističnimi uporniki s podporo fašistične Italije in nacistične Nemčije na eni ter republikanci s sovjetsko podporo na drugi strani.

Z zmago nacionalistov in več sto tisoč mrtvimi se je konflikt končal leta 1939. V Španiji so nato sledila več kot tri desetletja Francove vladavine, ki so v prvih petih letih prinesla usmrtitve več deset tisoč republikanskih zapornikov, katerih trupla so odvrgli v množična grobišča.

Okoli pol milijona ljudi, ki so jim oblasti zasegle premoženje, je zapustilo državo. Obdobje so zaznamovale tudi kraje novorojenčkov, ki so jih odvzeli nasprotnikom in revnim družinam ter jih predali drugim parom, pogosto blizu Francovega režima.

Prehod iz diktature v demokracijo

Po njegovi smrti v starosti 82 let ga je na položaju državnega voditelja nasledil kralj Juan Carlos, ki je nato vodil prehod Španije iz diktature v demokracijo.

Ta pot, na kateri sta obe strani sprejemali kompromise, ni bila lahka, med drugim pa je prinesla t. i. pakt o molku in pozabi, da bi se, kot piše francoska tiskovna agencija AFP, izognili poravnavanju računov med Francovimi podporniki in nasprotniki.

Leto 1977 je prineslo prve volitve in zakon o amnestiji, ki so ga podprle tako rekoč vse politične sile in je ustavil oz. preprečeval pregon tako oporečnikov proti režimu kot njegovih predstavnikov. 

Spremembe so se začele nakazovati leta 2007 s sprejemom zakona o zgodovinskem spominu, ki je bil sprejet na pobudo socialistične vlade, do še večjih premikov pa je nato prišlo pod vlado premierja Pedra Sancheza.

Odstranitev Francovih posmrtnih ostankov

Ta je leta 2019 odredila odstranitev Francovih posmrtnih ostankov iz velikega mavzoleja v Dolini padlih severno od Madrida, ki je pritegoval simpatizerje skrajne desnice. Z zakonom o demokratičnem spominu leta 2022 pa je med drugim ustvarila seznam vseh Francovih žrtev ter zahtevala odstranitev simbolov frankizma z javnih mest.

Desne stranke Sancheza obtožujejo, da po nepotrebnem dreza v preteklost ter odpira stare rane. Glavna opozicijska sila Ljudska stranka ga obtožuje še, da poskuša s tovrstnimi ukrepi le odvračati pozornost od korupcijskih škandalov in težav svoje manjšinske vlade, ki s težavo sprejema zakonodajo.

Trenutna politična polarizacija je po besedah profesorice politične znanosti na madridski univerzi Complutense Palome Roman le še zaostrila delitve, ki glede dediščine frankizma zaradi nikoli razščiščene preteklosti obstajajo v španski družbi. "Če prah pometeš pod preprogo, namesto da bi ga očistil, bo ta še vedno tam, ko boš umaknil preprogo," je med drugim dejala za AFP.

Delitve je razkrila tudi oktobrska raziskava, v kateri je sicer večina obdobje diktature označila za slabo. Obenem pa ga je več kot petina vprašanih opisala kot dobro ali zelo dobro, kar je po poročanju AFP skladno z vsebino na družbenih medijih, kjer se med mladimi pojavljajo hvale na račun diktature.

Brez uradnih spominskih slovesnosti

V četrtek ni predvidenih uradnih spominskih slovesnosti, prirejata pa Francova družina in njemu posvečena fundacija na ta dan mašo v počastitev njegovega spomina. Fašistično gibanje Falanga v petek načrtuje shod v Madridu, medtem ko naj bi antifašistični protishod potekal v soboto.

V petek bodo tako v kraljevi palači kot parlamentu priredili slovesnosti v spomin na obnovo španske monarhije 22. novembra 1975. 

Na njih pa ne bo Juana Carlosa, ki je leta 2014 je prestol prepustil sinu Felipeju, leta 2020 pa se preselil v Združene arabske emirate.