Prvi teden / Je to res vse?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poslankam in poslancem državnega zbora sporočila ožji izbor petih kandidatk in kandidatov za tri prosta mesta na ustavnem sodišču, saj spomladi prihodnje leto odhajajo dr. Matej Accetto, dr. Rajko Knez in dr. Klemen Jaklič. Kdo so torej pravni strokovnjaki, ki naj bi po predsedničinem mnenju zadovoljivo soodločali o najpomembnejših družbenih in političnih vprašanjih v prihodnjih devetih letih?

Gre za pet posameznikov, o vsaj dveh izmed njih javnost ne ve skoraj nič in o dveh (na srečo ali na žalost) ve čisto dovolj.

V prvo skupinico sodita za davčno in gospodarsko pravo specializirana odvetnica Tamara Kek in za upravno pravo specializirana vrhovna sodnica Tatjana Steinman. Prva je znana kot odvetnica razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji iz časa sanacije bank leta 2013. Torej odvetnica premožnejšega sloja družbe, ki bo oziroma je – drugače od davkoplačevalcev – škodo, povzročeno s posebnim zakonom, dobil povrnjeno. Kar pa se predloga za imenovanje Tatjane Steinman tiče, je (vrhovnih) sodnikov na ustavnem sodišču morda že dovolj. Njihova pretirana zastopanost gotovo deloma prinaša repeticijo formalnega sodnega odločanja, ta pa ni najbolj zaželena na sodišču, ki naj bi bilo sposobno na neko vprašanje pogledati (čim) širše.

V drugi skupinici sta dr. Marko Novak in dr. Marko Starman. Prvi je predavatelj in nekoč tudi že dekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, katere lastnik je pod budnim očesom SDS dr. Peter Jambrek z družino. V javnosti je znan kot član (in tudi predsednik) več sestav sodnega sveta, v državnem zboru je bil v ta organ prvič izvoljen junija 2012, na predlog druge vlade Janeza Janše. Novak se že leta neuspešno poteguje za najbolj zaželene funkcije s področja človekovih pravic, na razpis za varuha človekovih pravic se je recimo prijavil že daljnega leta 2011, na razpis za ustavnega sodnika pa leto kasneje. V času razprave o odpravi dosmrtnega zapora kot najvišje kazni leta 2016 se je recimo spraševal, ali je ta civilizacijska pridobitev res smiselna in upravičena.

Tudi Marko Starman se že leta neuspešno prijavlja na iste razpise in se je prijavil tudi na prejšnji razpis za ustavnega sodnika. Čeprav ga predsednica tedaj ni uvrstila v ožji izbor, ga je nekaj mesecev kasneje levoliberalni koaliciji (neuspešno) predlagala za varuha človekovih pravic. Zdaj je v njenih očeh v zelo kratkem času kakega pol leta očitno še dodatno zrasel. Starman je dolgoletni direktor Krajinskega parka Strunjan in visokošolski učitelj na isti zasebni fakulteti kot Novak, v širši javnosti pa je prepoznaven predvsem kot (nekdanji) politik. V času prve Janševe vlade je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za okolje, potem je vodil še vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ko je tretja Janševa vlada poleti 2021 iskala novega pravosodnega ministra, se je ponudil in javnosti sporočil, da je na to temo tudi že opravil »neformalni pogovor s predsednikom Janezom Janšo«, a je bil na koncu spregledan. Novak in Starman imata torej marsikaj skupnega, predvsem to, da si že desetletje in več želita najvišjih pravniških (in političnih) funkcij in da sta jima skupna konservativni svetovni nazor in pripadnost politični desnici.

Kaj pa preostala kandidatka? Gre za dr. Barbaro Kresal, predavateljico na Fakulteti za socialno delo, kjer predava delovno pravo, socialno varnost in človekove pravice. Vsaj ta kandidatka gotovo ustreza profilu ustavne sodnice, kakršnega sodišče nujno potrebuje – potrebuje namreč sodnice in sodnike s kar se da široko afiniteto do človekovih pravic, s poudarkom na delavskih in socialnih pravicah, kjer se v nasprotju s sodobno gospodarsko pobudo že dlje nakazuje mrakoben negativni trend.

Na razpis za tri prosta mesta se je sicer pravočasno prijavilo le 13 kandidatk in kandidatov, kar kaže na to, da se verjetno kar nekaj primernih kandidatov s tovrstnimi ambicijami ni odločilo za prijavo. Predsednica uradno ne razkriva, kdo vse so prijavljeni kandidati, a če je omenjena peterica jagodni izbor, bo očitno morala vložiti dodaten trud in kakega primernejšega kandidata ali kandidatko najti tudi zunaj razpisa.

Sploh pa je že med prijavami na razpis vsaj ena zelo zanimiva. Prijavo je oddal tudi vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina – tožilec, ki je oral ledino pri pregonu gospodarske kriminalitete, kritik surovega kapitalizma in zagovornik odrinjenih in izkoriščanih.