Teden / 8 dni

Prvoosumljeni

Lepo je biti capo di banda, razen na zatožni klopi. Specializirano državno tožilstvo je postavilo ljubljanskega župana Zorana Jankovića na prvo mesto med 21 osumljenimi dajanja podkupnine in napeljevanja k zlorabi položaja. V okviru kriminalistične preiskave gospodarske kriminalitete in sumov korupcije so kriminalisti že januarja lani opravili hišne preiskave na širšem območju Policijskih uprav Ljubljana, Celje, Kranj in Nova Gorica, tožilstvo pa Jankoviću očita napeljevanje k zlorabi položaja zaradi podpisa dveh sponzorskih pogodb občinskih javnih podjetij Energetika Ljubljana in Voka Snaga z Nogometnim klubom Olimpija. Pod drobnogledom preiskovalnih organov je tudi izdaja enega od gradbenih dovoljenj za gradnjo povezovalnega kanala C0, pri čemer naj bi Janković v zameno za hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala pomagal pri zaposlitvi hčere načelnice upravne enote. Obenem naj bi bila sporna tudi ravnanja pri izdaji gradbenega dovoljenja za stanovanjsko sosesko Bellevue Living v bližini Hale Tivoli. Janković je na zaslišanju na ljubljanskem okrožnem sodišču odgovoril na vsebinske očitke tožilstva iz zahteve za sodno preiskavo v predkazenskem postopku, za javnost pa je naknadno povedal: »Vse te obtožbe na moj račun nimajo po mojem mnenju nobenega kritja, ker me nikjer ni.« Da, tako kot se je pred leti »od nikjer« vzelo tistih 2,4 milijona evrov nakazil, ki jih je po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije prejel na svoje bančne račune, niso bila pa povezana z rednim osebnim dohodkom.

Ni vse tako črno

V zadnjem času smo od severnih sosedov, koroških Avstrijcev, prejeli kar nekaj klofut v obliki nadlegovanja slovenske manjšine, poskusov potvarjanja zgodovine in obujanja apetitov po prisvajanju slovenske zemlje, zato ima vsaka dobra novica še toliko večjo težo. Krovna organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Zveza slovenskih organizacij, in pa Slovenska prosvetna zveza bosta 30. januarja podelili Rizzijevo nagrado koroškemu deželnemu glavarju Petru Kaiserju za njegovo politiko do slovenske manjšine. Nagrada je poimenovana po Vinzenzu Rizziju, koroškem literarnem bojevniku za svobodo, ki je širil liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburški monarhiji, z njeno podelitvijo Kaiserju pa omenjeni slovenski organizaciji izrekata »priznanje politiku, ki je z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem. S svojimi dolgoletnimi, konkretnimi in dobro premišljenimi ukrepi je deželni glavar Kaiser razvil politiko narodnih skupnosti na Koroškem, okrepil človekove pravice ter ustvaril vzdušje spoštovanja, sodelovanja in cenjenja evropskih vrednot.«

Brez komentarja

Kulturologinja Tjaša Turnšek z Mirovnega inštituta je ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami in deklicami predstavila rezultate raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji. Ti kažejo, da je 31 odstotkov novinark doživelo vsaj eno obliko fizične grožnje ali napada, pri čemer so bili storilci v 56 odstotkih posamezniki na terenu, v 44 odstotkih pa na spletu. Do groženj oziroma napadov na novinarke prihaja, ko sta njihovi vidnost in izpostavljenost večji. Diskriminacijo na podlagi spola, ko so imeli prednost moški kolegi, ali druge kršitve delavskih pravic, ki so se nanašale denimo na pogodbo, plačo in delovni čas, je doživelo 55 odstotkov novinark. Seksistične ali ponižujoče komentarje pa je doživelo 86 odstotkov novinark, v 51 odstotkih s strani sodelavcev, v 46 odstotkih pa posameznikov na spletu. Večina žrtev napadov in žaljivih dejanj teh ni prijavila, ker niso verjele v učinkovitost oziroma nepristranskost postopkov po prijavi in ker so napade dojemale kot preveč običajne, da bi bila prijava učinkovita. Obenem so bili med razlogi za neukrepanje tudi predolgi in izčrpavajoči postopki in pa strah, da bi prijava ogrozila njen položaj na delovnem mestu.

Enakost pred zakonom

Sodišče EU je razsodilo, da je vsaka država članica Evropske unije obvezana priznati zakonsko zvezo dveh istospolnih državljanov EU, ki je bila zakonito sklenjena v drugi državi članici. Do te odločitve je prišlo, potem ko se je nanj obrnilo poljsko vrhovno upravno sodišče, ki je odločalo o pritožbi dveh poljskih istospolnih državljanov, ki sta se leta 2018 poročila v Nemčiji. Ko sta Poljaka zaprosila za priznanje zveze z vpisom listine o sklenitvi zakonske zveze v poljski matični register, so pristojni organi njuno prošnjo zavrnili z obrazložitvijo, da poljsko pravo ne dovoljuje sklepanja zakonskih zvez med osebama istega spola. Sodišče EU je ugotovilo, da je bila zavrnitev v nasprotju s pravom EU, ker je bila državljanoma ne samo kršena svoboda gibanja in prebivanja, temveč tudi temeljna pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.